Tomaž Peršolja

"Slovenija je zaradi svoje lege že od nekdaj del trgovskih in gospodarskih poti. Hkrati pa je tudi tranzitna država številnih tihotapljenj organiziranih kriminalnih združb. Najbolj znana je t.i. balkanska pot," je pojasnil Tomaž Peršolja, vodja Sektorja za organizirano kriminaliteto na upravi kriminalistične policije.

V tej verigi je tudi koprsko pristanišče, eno najpomembnejših oskrbovalnih središč za srednjo in vzhodno Evropo. Po morski poti prihaja različno blago, to izkoriščajo tudi organizirane kriminalne združbe, največkrat za tihotapljenje prepovedanih drog, v porastu pa je tudi število ponarejenega blaga.

Koper slovensko središče tokov ponarejenih izdelkov

"Tukaj je bilo kar nekaj zanimivih zasegov. Heroin so carinski in policijski organi odkrili v lepilu za keramične ploščice. To je zelo težko odkriti. Kokain so tihotapili v hidravličnem olju stiskalnice. Preko koprskega pristanišča pa v Evropo prihajajo tudi predhodne sestavine za izdelavo drog. To je težko odkriti, ker se te sestavine velikokrat uporabljajo legalno v industrijske namene," je še pojasnil Peršolja.

V porastu je tudi trend tihotapljenja ponarejenega blaga. Če to pride v obtok dela škodo gospodarstvu, v veliko primerih pa so lahko ponaredki nevarni tudi za uporabnika. Predvsem gre tu za tehnične izdelke in ponaredke prehranskih in kozmetičnih sredstev. Zasledili so tudi že ponarejena zdravila in oblačila z nevarnimi barvnimi sredstvi.

"To je težava vseh Evropskih držav, zato posvečamo veliko pozornosti odkrivanju in umikanju teh izdelkov," je še pojasnil Peršolja.

V Sloveniji je bilo v lanskem letu obravnavanih 483 kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, od tega je bilo na območju PU Koper obravnavanih 197, kar pomeni, da je obalno območje zanimivo za tovrsten kriminal, saj gre skoraj za polovico. "To je še en dokaz, kako obremenjeno je to območje z organizirano kriminaliteto," je pojasnil Peršolja.

Ponaredkov vse več, droge skrbno skrite

Nedjan Jerman, pomočnik direktorja Carinskega urada Koper pravi, da je koprsko pristanišče kraj, kjer se ugotovi največ ponaredkov, sledita ljubljanska pošta in aerodrom Jožeta Pučnika.

"Ponaredek škodi gospodarstvu in lahko tudi zdravju, s tem, ko kriminalnim združbam omogočamo nek prihodek iz tega naslova, se te še dodatne krepijo. Carinska službe je lani v Sloveniji odkrila 200.000 kosov različnih ponaredkov v 1334 primerih. Letos smo v štirih mesecih odkrili že več kot 200.000 kosov, kar pomeni, da je porast na tem področju zelo velik. Prevladujejo predvsem športna oblačila, vžigalniki, očala, ure, velika težava pa je, če se ponarejajo zdravila ali rezervni deli," je dejal Jerman.

Nedjan Jerman

V koprskem pristanišču so letos obravnavali 91 primerov kratenja pravic intelektualne lastnine, odkrili so številne ročne ure in toaletne vode, ki so bile ponaredki, gre pa za znane blagovne znamke, kot so Carolina Herrera, Dolce & Gabbana, Paco Rabane, Versace, Chanel, Rolex, Roberto Cavalli, Giorgio Armani in številne druge.