Kot poudarjajo, je bil Sviz že v času škandala z izplačevanjem honorarjev na fakultetah, ki ga je marca lani razkrila Komisija za preprečevanje korupcije, kritičen, da si "univerzitetna elita deli denar na račun vseh drugih zaposlenih na fakultetah in ustvarja lažni občutek, da je sredstev v visokem šolstvu dovolj".

Ob tem opozarjajo, da za popravo krivic pri lektorjih, bibliotekarjih in asistentih konec leta 2015 ni bilo na voljo dovolj sredstev in, če Sviz s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ne bi nase prevzel odgovornosti za kompromis, bi ostali brez vsega še naprej. "Za univerzitetne mandarine pa niti vrhunec varčevalne histerije, kar je leto 2012 tudi bilo, ni bil nikakršna ovira, da si ne bi zviševali plač po obvodih," poudarjajo.

Mramor govoril eno, počel pa drugo

V sindikatu se sprašujejo, kako naj razumejo ravnanje zdajšnjega ministra za finance Dušana Mramorja, ki je leta 2012 menil, da so plače v javnem sektorju prvo področje, kjer je potrebno določeno znižanje, istočasno pa si je na vrhuncu krize podpisal dodatke za stalno pripravljenost v višini minimalne plače. Ob tem spomnijo, da je minister še sredi lanskega leta zagovarjal potrebo po zamrznitvi plač javnih uslužbencev ter od sindikatov pričakoval razumevanje. To po oceni Sviza kaže na dvojna merila, da je minister eno govoril, drugo pa počel.

Sviz pričakuje, da jih bo minister na pogajanjih za odpravo anomalij v plačnem sistemu demantiral in se zavzel za dokončno odpravo krivic lektorjev, bibliotekarjev, asistentov in administrativno-tehničnega osebja na fakultetah.