Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Grebenšek je pojasnil, da kljub zadnjim posodobitvam obstoječi tir le težko zagotavlja primeren razvoj Luke Koper, zato po njegovem dileme o pomembnosti izgradnje drugega tira ni.

Glede cene 1,4 milijarde evrov je Grebenšek navedel, da gre za število, sestavljeno na podlagi dobro razdelanega projektantskega predračuna, zato bi ga čudilo, če bi končna cena bistveno odstopala od omenjene. Kljub temu pa bo edina prava cena znana šele takrat, ko bo podana zavezujoča ponudba, je dodal.

Revizija bo pokazala realno vrednost projekta

Na vladi so se sicer po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje odločili, da bodo naročili izdelavo nevtralne revizije, ki naj preveri realnost predračunske vrednosti.

Dragonja je namreč posvaril, da je na projekt drugega tira treba gledati kot na gospodarski projekt, ki temelji na ekonomski računici ter upošteva tako stroške kot učinke. "Ne morem mimo vtisa, da se na projekt drugega tira gleda kot na politični projekt," je ocenil ter dodal, da je meja med uspešnim in neuspešnim projektom zelo tanka, kot primer pa navedel Termoelektrarno Šoštanj.

Sicer pa je drugi tir lahko velika priložnost za celotno regijo, vendar se ga moramo lotiti pragmatično in odgovorno, je menil Dragonja.

Model javno-zasebnega partnerstva z Luko Koper

O modelih javno-zasebnega partnerstva je po Grebenškovih besedah še prezgodaj govoriti, vendar je glede na dimenzijo projekta bistveno večja verjetnost, da bo sodeloval tuji partner.

Dragonja pa je pristavil, da bi bil zanj osebno idealni partner "nek velik logistični operater z Daljnega vzhoda", ki bi imel interes za to, da se skozi severnojadransko vozlišče izpelje promet s tiste celine v Evropo. Vsekakor pa bo morala Slovenija biti pripravljena hitro odzvati se na morebitne zastoje in imeti pripravljene tudi rezervne variante, je dodal.

Po mnenju delavskega direktorja v Luki Koper Matjaža Stareta pa javno-zasebnega partnerja že imamo, in to je prav Luka, ki je nenazadnje pred desetletji sama zgradila obstoječi tir. Največja težava pri projektu po njegovem prepričanju pa ni, kako priti do financ, ampak v amortizaciji odplačevanja in vzdrževanja projekta.

Tuji partner ali izdaja obveznic za izgradnjo?

Možnost vstopa tujega partnerja je problematiziral tudi poslanec ZL Matej T. Vatovec, ki je kot eno od možnosti za financiranje drugega tira navedel zadolževanje v obliki izdaje obveznic.

Tako Stare kot rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič, ki je gostil okroglo mizo, sta izpostavila širši pomen drugega tira za regijo in celotno državo. Po Staretovem mnenju bi drugi tir lahko bil začetek izgradnje severnojadranskega transportnega sistema, ki bi prinesel več kot 100.000 novih delovnih mest v regiji, in to ne le v logistiki. Za Marušiča gre ravno tako za širši problem, kako poskrbeti, da Koper in Slovenija ne ostaneta perifernega pomena.