Med anketiranci, ki podpirajo desničarske ideologije, je bilo več kot šest odstotkov takšnih, ki so priznali, da imajo skrajno desničarska nagnjenja, manj kot tri odstotke pa je zapriseženih skrajnih levičarjev.

Neodločnih med desničarsko, sredinsko in levičarsko opcijo je bilo 24 odstotkov od 1000 polnoletnih anketirancev, ki so jih med sredino marca in sredino maja obiskali raziskovalci inštituta za družbene znanosti na 140 lokacijah po celotni državi.

V pričakovanju visoke volilne udeležbe

Če bi bile med raziskavo parlamentarne volitve, se jih ne bi udeležila več kot polovica anketirancev. Isto politično stranko kot na prejšnjih volitvah bi znova volila petina anketirancev, manj kot pet odstotkov pa bi dalo svoj glas kateri izmed drugih političnih opcij.

Ko gre za spremljanje medijev z namenom informiranja o politiki, imajo vprašani največ zaupanja v spletne strani, sledijo radio, televizija in tisk.

Pri ocenjevanju zaupanja v inštitucije z ocenami od ena do deset sta več kot povprečno oceno pet dobili vojska in cerkev, sledijo hrvaška predsednica, policija in Evropski parlament, ki so prislužili več kot oceno štiri. Pravosodje je dobilo oceno tri, sabor in vlada okoli 2,5, medtem ko so politične stranke dobile komaj zadostno.

Razočarani nad stanjem v državi

Da je stanje v državi dobro ali v glavnem dobro, meni 14 odstotkov anketirancev, medtem ko jih nekaj manj kot 83 odstotkov ocenjuje, da je stanje v glavnem slabo ali zelo slabo.

Prevladuje tudi pesimizem glede prihodnosti, saj manj kot četrtina vprašanih pričakuje, da se bo stanje v državi v nekaj naslednjih letih izboljšalo. Da bo še slabše, jih verjame več kot 31 odstotkov, medtem ko jih 39 odstotkov ne pričakujejo nobenih bistvenih sprememb.

Optimistični nad prihodnostjo

So pa nekoliko bolj optimistični, ko gre za osebno prihodnost, saj več kot 30 odstotkov vprašanih pričakuje, da se bo njihovo osebno življenje v nekaj naslednjih let izboljšalo, manj kot petina pa jih meni, da bodo živeli slabše. Nekaj manj kot polovica je prepričanih, da v njihovem življenju ne bo bistvenih sprememb.

Medtem ko več kot 60 odstotkov vprašanih ne želi nadaljevati življenja v tujini, jih nekaj manj kot pet odstotkov pravi, da bodo zagotovo zapustili Hrvaško, še tretjina pa jih pogosto ali le včasih razmišlja o tem.