DECEMBRA VEČJA BREZPOSELNOST, A PADEC NA LETNI RAVNI: Katere poklice so najbolj iskali v 2017?

Slovenija

Decembra se je po novembrskem znižanju število registriranih brezposelnih spet zvišalo. Ob koncu meseca jih je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje 85.060, kar je 3,2 odstotka več kot novembra in 14,6 odstotka manj kot decembra 2016. Lani se je na zavodu na novo prijavilo 82.379 brezposelnih, kar je 8,4 odstotka manj kot predlani.

Ob koncu decembra je bilo tako registriranih 85.060 brezposelnih, kar je 2645 oseb oziroma 3,2 odstotka več kot novembra. V primerjavi z decembrom lani je bila brezposelnost manjša za 14.555 oseb ali za 14,6 odstotka. Lani je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 88.648 brezposelnih, kar je 14,1 odstotka manj kot predlani. Povprečno število registriranih brezposelnih se je znižalo tretje leto zapored.

Na novo se je decembra na zavodu prijavilo 8225 brezposelnih, kar je 27,4 odstotka več kot novembra in 8,8 odstotka manj kot decembra 2016. Med novoprijavljenimi je bilo 5341 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 671 iskalcev prve zaposlitve in 1274 trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Od 5580 brezposelnih, ki so jih decembra na zavodu odjavili iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3694 oseb, kar je 22,8 odstotka manj kot novembra in 7,6 odstotka manj kot decembra 2016.

Lani se je na zavodu na novo prijavilo 82.379 brezposelnih, kar je 8,4 odstotka manj kot predlani. Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas (45.889). Prijavilo se je še 12.344 iskalcev prve zaposlitve ter 12.062 trajno presežnih delavcev in stečajnikov.

Povečanje v vseh območnih službah

V primerjavi z letom 2016 se je na zavodu prijavilo 13 odstotkov manj iskalcev prve zaposlitve, 13,8 odstotka manj trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 7,2 odstotka manj brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas.

Iz evidence se je lani odjavilo skupno 96.934 brezposelnih, od tega 68.602 zaradi zaposlitve, kar je 8,4 odstotka manj kot predlani.

Brezposelnost se je decembra v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala v vseh območnih službah zavoda. Najvišjo rast so zabeležili v Murski Soboti (za sedem odstotkov), najnižjo pa v Novi Gorici (+0,8 odstotka). Bolj kot na ravni države se je brezposelnost povečala še v območni službi Kranj (+5,7 odstotka), Sevnica (+5,3 odstotka), Velenje (+3,9 odstotka), Celje (+3,7 odstotka) in Ptuj (+3,3 odstotka).

Na letni ravni manjša brezposelnost

Od decembra 2016 do decembra lani se je brezposelnost v vseh območnih službah zmanjšala. Najbolj se je zmanjšala v Trbovljah (za 21 odstotkov), Novem mestu (-17,5 odstotka) in Mariboru (-16,7 odstotka). Območne službe s podpovprečnim letnim upadom pa so Ptuj (-9,6 odstotka), Nova Gorica (-12,1 odstotka), Ljubljana (-12,9 odstotka), Murska Sobota (-13 odstotkov) in Velenje (-14 odstotkov).

Delodajalci so decembra zavodu največ prostih delovnih mest sporočili za poklicno skupino čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah (481). Sledili so delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (423) ter vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (268).

Po zadnjih podatkih republiškega statističnega urada, ki so na voljo za lanski oktober, je bilo v državi 858.393 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 0,6 odstotka več kot septembra in 3,5 odstotka več kot oktobra 2016. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila oktobra lani 8,8-odstotna.

V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so za STA pojasnili, da je gibanje registrirane brezposelnosti skladno s pričakovanji iz njihove jesenske napovedi. "Tudi lani so bile ključni razlog za tolikšno zmanjšanje števila brezposelnih zaposlitve. Ponovno se je zmanjšalo tudi število ljudi, ki so postali brezposelni, predvsem na račun tega, da se je izteklo manj pogodb za določen čas," so zapisali v komentarju.

Vpliv manjših generacij

Pozitivno je k ugodnim trendom po njihovih ocenah prispevalo tudi manjše število iskalcev prve zaposlitve, kar je ob boljših zaposlitvenih priložnostih ob prehodu iz šolanja na trg dela po njihovi oceni povezano tudi z vplivom demografije. Generacije, ki končujejo šolanje, se namreč zmanjšujejo.

Podobna ugodna gibanja so po navedbah Umarja značilna tudi za večino ostalih držav EU. Do občutnega upada brezposelnosti je v zadnjih letih prišlo še posebej v državah, ki jih je kriza nadpovprečno prizadela, med katere spada tudi Slovenija, so še zapisali.

Deli novico: