Lesjak ocenjuje, da je trenutna vloga verskih skupnosti v družbi urejena dobro, bodo pa potrebni nekateri popravki. V ta namen urad pripravlja nov zakon o verski svobodi, ki pa je trenutno še v pregledu pri strankah koalicije. Od njihovega mnenja bo odvisno, ali bo urad oziroma ministrstvo za kulturo zakon tudi dejansko predlagalo ali ne. V osnutku nove koalicijske pogodbe je sicer zapisano, da bo koalicija spremenila model financiranja verskih skupnosti iz javnih sredstev.

Za  registracijo verske skupnosti zadostuje že deset članov

Naloga države je po njegovih besedah, da verskim skupnostim omogoča dovolj dobre pogoje za delovanje. Ti pogoji so boljši, odkar je bil decembra spremenjen zakon o verski svobodi, ki je omilil pogoje za registracijo verske skupnosti, je ocenil Lesjak. Po omenjeni spremembi za registracijo verske skupnosti namesto 100 zadostuje že deset članov, zaradi česar pa po Lesjakovih besedah ne beležijo povečanja števila vlog za registracijo. Trenutno imajo v presoji eno vlogo za registriranje verske skupnosti.

Dobivajo pa več vprašanj o tem, kako ustanoviti versko skupnost. Nekaj vprašanj je povezanih tudi s tem, kaj se šteje kot sakralni objekt, kar je po besedah Lesjaka najverjetneje povezano z novim davkom na nepremičnine, saj na sakralne objekte tako kot do zdaj davka ni.

Med najpomembnejšimi mednarodnimi dokumenti, ki urejajo versko svobodo, sta splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je leta 1948 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, ter konvencija Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Versko svobodo v Sloveniji zagotavlja tudi ustava. Ta med drugim določa, da je delovanje verskih skupnosti svobodno. Določa tudi, da je izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju svobodno.