Sodišče je prisilno poravnavo na predlog upnikov začelo v začetku junija. Predlagatelji so bili Abanka Vipa, Banka Celje, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gorenjska banka, Nova Ljubljanska banka (NLB) in SID banka, potem ko ni uspel načrt o pretvorbi terjatev v kapital družbe.

Sodišče je danes dalo tudi soglasje za imenovanje Janeza Gradiška za začasnega predsednika uprave Cimosa, in sicer od 29. avgusta za največ štiri mesece, kaže ločena objava na Ajpesu.

Gradiška je nadzorni svet za začasnega predsednika uprave, za tri mesece, imenoval maja, potem ko je odstopil Jerko Bartolić. Družba je po navedbah sodišča imenovanje predsednika uprave utemeljevala s tem, da je glede na dejavnost in obseg poslovanja nujno, da je uprava vsaj dvočlanska (kot je bila doslej), "toliko bolj zaradi kompleksnosti postopka prisilne poravnave".

O načinu financiranja se še pogovarjajo

Cimos bi moral načrt prestrukturiranja predstaviti do danes. Družba, ki ima nove nadzornike, svetuje pa ji tudi nemška družba Amdetam, se z bankami upnicami in DUTB po poročanju medijev še dogovarja o načinu finančne sanacije oz. pripravlja potrebno obsežno dokumentacijo. Ločeno pa se Cimos zunaj prisilne poravnave pogaja tudi o poplačilu terjatev dobaviteljem.

Sodišče je danes v ločeni objavi tudi ugotovilo, da je s 1. septembrom prenehal položaj Nove Kreditna banke Maribor v upniških odborih nezavarovanih in ločitvenih upnikov, namesto banke bo v odborih DUTB.

V upniškem odboru nezavarovanih upnikov so SID banka, Prvi faktor, Probanka, DUTB, Simit, Sieva in Litostroj Power, v upniškem odboru ločitvenih upnikov pa Banka Celje, Abanka, DUTB, država, NLB, Gorenjska banka, Sberbank, SID banka, LHB Frankfurt, Factor banka in Bawag.

Terjatve lani znašale 184 milijonov evrov

Terjatve bank in DUTB, ki so 23. maja vložile predlog za uvedbo prisilne poravnave, so glede na predlog za začetek prisilne poravnave konec leta 2013 znašale skupno 183,7 milijona evrov oz. 68 odstotkov vseh finančnih obveznosti Cimosa.

Največji delež ima SID banka, 25 odstotkov oz. 68,2 milijona evrov, sledijo Banka Celje s 15 odstotki oz. 40,5 milijona evrov, NLB z 11 odstotki oz. 29,2 milijona evrov, Abanka z osmimi odstotki oz. 22,1 milijona evrov, DUTB s sedmimi odstotki oz. 19,3 milijona evrov in Gorenjska banka z dvema odstotkoma oz. 4,3 milijona evrov.

Prisilna poravnava Cimosa je sicer precedenčna, saj so jo sprožili upniki, v medijih pa se v zadnjih tednih vrstijo članki o tem, da se razmere v družbi po uvedbi prisilne poravnave ne izboljšujejo, to pomembno podjetje za slovensko avtomobilsko industrijo pa porablja precejšnje vsote denarja za svetovalne storitve omenjenega nemškega svetovalca.