Cimos nekdanjemu predsedniku uprave Krašovcu in nekdanjemu prokuristu Vladimirju Bukviču očita povzročitev za več kot deset milijonov evrov škode iz naslova nezavarovanih posojil Rokometnemu klubu Cimos Koper, ki jih ta ni vrnil.

Izvedenka Aljaževa je na današnjem naroku na okrožnem sodišču navedla, da glede na obseg poslovanja Cimosa - ta je kmalu zatem zašel v resne finančne težave - financiranje rokometnega kluba ni ogrožalo poslovanja družbe, da bi zaradi tega zašla v finančne težave. Po drugi strani pa, kot je opozorila, je bilo jasno, da klub denarja ne bo mogel vrniti.

Samo financiranje kluba, ki je potekalo prek donacij, sponzorske pogodbe in kreditov, je sicer imelo pozitivne učinke z vidika krepitve blagovne znamke Cimos in njene prepoznavnosti, vendar ni mogoče izmeriti, kolikšni so ti učinki bili, je še pojasnila izvedenka.

Aljaževa je upoštevala tudi primerljiva kluba iz Celja in Velenja, ki sta ju financirala Pivovarna Laško oz. Gorenje, pri katerih pa so bili zneski kreditiranja nižji kot v Cimosovem primeru, poleg tega pa so se krediti vračali.

Med drugim je navedla primer, ko je koprski klub leta 2012 del kredita Cimosu poplačal z donacijo taistega Cimosa, kar pa naj ne bi bila neobičajna praksa. Je pa izvedenka priznala, da se je kasneje z zahtevo po vračilu kredita uničil potencial dodatnih virov financiranja, saj igralci niso imeli več nobenih obveznosti do kluba in so lahko prestopili drugam brez odškodnine.

Bukvič pa je k temu pripomnil, da je prav kreditiranje Cimosu omogočilo, da je rokometni klub "vezal nase", poleg tega pa so igralci na trgu imeli zelo visoko ceno, kot na primer Dejan Bombač.

Na vprašanje Cimosovega odvetnika Simona Žgavca pa je Aljaževa ocenila, da je bilo posojilo rokometnemu klubu z ekonomsko finančnega vidika neupravičeno in da bi podjetje svojo prepoznavnost v povezavi s klubom lahko doseglo že s sponzorsko pogodbo.

Dokazni postopek se bo nadaljeval sredi marca.