Cerar se je na novinarski konferenci s predstavniki držav Beneluxa tako odzval na današnjo izjavo predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja, ki je ponovno pozval k rešitvi spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. "Arbitražna razsodba je dokončna, zavezujoča za obe državi in predstavlja mednarodno pravno obvezo za Slovenijo in Hrvaško, da jo izvršita," je Cerar ponovil stališče Slovenije.

Poudaril je, da je odločitev arbitražnega sodišča vpeta tudi v evropsko pravo oziroma pravo EU. "Zato je Hrvaška, ker še ni implementirala odločbe in ker je ne želi implementirati, tudi kršiteljica prava EU in če v kratkem ne bo prišlo do spremembe stališča na hrvaški strani, bo Slovenija prisiljena uporabiti pravna sredstva," je dodal premier.

Spor z 20-letno brado

Spomnil je še, da so vprašanje meje neuspešno dvostransko reševali 20 let, Hrvaški pa je bilo kot pogoj za vstop v EU postavljeno, da bo spoštovala odločitev arbitražnega sodišča.

"Kršitev te zaveze je kršitev civilizacijske norme, vladavina prava ni samo temeljno načelo ali vrednota EU, to je civilizacijska norma, brez tega ni civiliziranega sveta in zato pričakujem, da bo komisija vztrajala pri dosedanjem stališču, da je treba implementirati razsodbo," je povedal Cerar. Dodal je, da je vedno odprt za dialog s Hrvaško o tem, kako uveljaviti odločbo.

To ni le stvar Slovenije in Hrvaške

Tudi luksemburški premier Xavier Bettel, predsednik nizozemske vlade Mark Rutte ter belgijski zunanji minister Didier Reynders so poudarili pomen vladavine prava in ponovili svoje skupno stališče iz julija lani, ko so obe državi pozvali k spoštovanju arbitražne odločbe v konstruktivnem duhu.

Rutte je dodal, da so že takrat občutili, da to ni le stvar Slovenije in Hrvaške, ampak da zadeva tudi njih. Reynders pa je dejal, da je včasih možno rešiti zadeve tudi dvostransko, kot sta nedavno storili Belgija in Nizozemska, ki sta se dogovorili o novi mejni črti. Poudaril pa je, da je "treba vztrajati pri vladavini prava in implementaciji, pri čemer pa je pomemben tudi dialog, ki bo vodil v pravo implementacijo".

Slovenski premier je ob tem pojasnil, da akterji in politiki v EU in širše razumejo, da je primer arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško lahko primer dobre prakse, na katerem je treba graditi tudi reševanje mejnih sporov na Zahodnem Balkanu. "Ker če se ni možno dvostransko dogovoriti o meji, potem ostane edino pot, ki je miroljubna, pravna pot," je dejal.

Po njegovem prepričanju bi morala Slovenija in Hrvaška z uveljavitvijo arbitražne razsodbe postaviti dober zgled, da spoštujeta mednarodno in evropsko pravo.