Slovenska Istra bo v desetih letih evropski biser turizma, evropska “Silicijeva dolina informacijske industrije”, ena izmed vodilnih evropskih regij s proizvodnimi podjetji, ki bodo temeljila na novih zelenih tehnologijah. Temelj uspeha bo Univerza na Primorskem, ki bo generirano znanje najbolj uspešno prenašala v gospodarstvo. Imeli bomo univerzo, ki bo ena boljših v Evropi. Tokratna kolumna je prva od treh, s katero si avtor želi spodbuditi javno razpravo o prihodnosti Obale.
Vrnimo se v jutro daljnega leta 1956. Človek je zasanjano gledal jutranjo meglico, ki se je dvigala nad strehami Kopra. Bil je to resen, a istočasno zasanjan pogled, veste – tisti pogled, ki prodira skozi zrak, oblake, vse tja v vesolje, ki v sekundi združi vse tisto, zaradi česar smo ljudje predvsem kreativna bitja – torej pogled, ki združi obe energiji, žensko in moško, ki vsebuje vse tri elemente, ki so predpogoj za uspeh: resnost, željo do dela in najpomembnejši del, vizijo.
Strehe Kopra so od tega trenutka, ki je spremenil zgodovino, videle čudež. Tam, kjer prej ni bilo ničesar, je zraslo podjetje – okno v svet. Zrasla je Luka Koper. Zgodovina je najboljši učitelj. Vizija pa je tako zelo pomembna, tudi zaradi tega, ker gre za temelj. Miselni temelj. Torej tisti gradnik uspeha, ki je praoče ... Še pred prvo lopato, prvim vijakom, prvo črko. Naša tri mesta, Koper, Izola in Piran. Naše zaledje s čudovitimi vasmi in zaselki. Naše morje. Naša Obala. Spomnite se, da je naša. Od vseh tistih, ki tu živimo. Delamo. Ljubimo.
Nov začetek
Nihče nam ne bo dal ničesar. Odgovornost za naše življenje se prične tisti trenutek, ko dopolnimo 18 let. Slovenska Istra se je pred 22 leti prebudila v novi državi. Prvič v zgodovini je slovanski narod, ki je poprej 1500 let služabnikoval tujcem, dobil možnost, da je sam gospodar. Na svoji zemlji. In če smo v otroških letih zrli v prihodnost polni energije, želje in neuresničenih hrepenenj, z razposajenimi otroškimi očmi, smo tudi preživeli adolescenco. Težavna leta za večino ljudi. Težavna leta tudi za Slovenijo. Težavna leta za Obalo. Tako kot v življenju vsakega izmed nas so prva jutra 20. let izjemno pomembna. Kako naprej? Kaj si želimo? Kdo smo v resnici? In predvsem: kako bomo to dosegli?
Čas je za novo jutro
Gospodarska kriza, vpliv politike (neogospodarjev) iz Ljubljane in pomanjkanje želje in volje do dela ljudi na Obali je kombinacija, ki smo jo mogoče potrebovali. Da se prebudimo. Razposajenost najstniških let se je razblinila, otroški nasmeh v očeh pa je že zdavnaj mimo. Čas je, da odrastemo. Da prevzamemo odgovornost za nas, za zemljo in morje, ki je naš dom. Skupni dom.
Čas je za to, da se postavimo na lastne noge. In uporabimo lastno znanje. Čas je, da znova najdemo upanje. In ponos. Čas je da začnemo delati. Skupaj. Vse tri obalne občine. Vsi trije župani. Vse tri turistične organizacije. Vsi Koprčani, Izolani in Pirančani. Da skupaj najdemo tisti pogled, ki ustvarja prihodnost. Točno tisti, ki je razbil jutranjo meglico leta 1956 in prodrl do vesolja. Čas je, da zadihamo novo jutro.
Op. a.: Aktualna kolumna je prva v seriji treh kolumn, s katerimi želi avtor spodbuditi javno razpravo o prihodnosti slovenske Istre. Naslednja kolumna bo prispevek avtorja k viziji razvoja Obale, ki bo temeljila na štirih strateških temeljih: Turizmu, razvoju IT-sektorja, reindustrializaciji z novimi “zelenimi” tehnologijami in krepitvi Univerze na Primorskem, kot bazi znanja za realizacijo te strategije.
