Tridesetim študentom, ki prihajajo večinoma s Fakultete za humanistične študije in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, so se pridružili študentje iz tujine, ki so prišli v Koper preko programa za izmenjavo študentov Erasmus. Projekt so poimenovali dobrodelni teden, v okviru katerega so na Titovem trgu postavili stojnico s pecivom.

"Stojnico smo dobili od koprske mestne občine brezplačno. Na njej ponujamo pecivo, ki so ga napekli študenti. Zbrani denar bomo v petek na zaključnem večeru namenili kriznemu centru za otroke in mladino Marelična hiša," pojasnjuje namen dobrodelnega tedna Samanta Coraci, študentka humanističnih študij.

V Koper pripeljejo otroke iz cele južnoprimorske regije

Marelična hiša v Kolarski ulici v Kopru ni dobila imena po barvi zunanje fasade, čeprav barva na pročelju spominja na sladke sadeže vročega poletja. Takšno ime je dobila, ker so tam zaposleni želeli ustanovo približati tistim, ki jim je namenjena, otrokom in mladostnikom. Naziv krizni center je vse prej kot prijeten za otroke, ki se že tako znajdejo v hudi stiski.

"Uradni naziv je krizni center, ime hiše pa izraža toploto, je privlačno in asociira na babičino marmelado," pravi vodja koprskega kriznega centra Doroteja Rogelja Majerič. Delujejo v nujnih primerih, ko je potrebno otroka nemudoma umakniti iz okolja, ki jih ogroža in je zanje nevarno. Sprejemajo otroke med šestim in 18. letom iz celotne južnoprimorske regije. Sem spadajo centri za socialno delo Izola, Ilirska Bistrica, Piran, Postojna, Sežana in Koper.

Krizni center za novorojenčke in otroke do šestega leta starosti je v Sloveniji samo eden in pod imenom Palčica deluje v Grosuplju.

Otrok v hudi stiski je vsako leto več

V Marelični hiši lahko naenkrat nastanijo osem otrok. Vrata so odprli pred sedmimi leti in vsako leto je pri njih nastanjenih v povprečju od trideset do štirideset otrok. "Številke se nam iz leta v leto povečujejo. Letošnje leto je nekoliko bolj obremenjujoče in smo pri številki 50 nastanitev," pojasnjuje Majeričeva. Otroci so praviloma pri njih nastanjeni največ tri tedne.

"V določenih primerih se bivanje podaljša, če se na primer ureja rejništvo. Smo pa letos imeli nastanjena tudi dva mladoletna migranta, dokler država ni vzpostavila sistema zanje. Ko sta se odprla oddelka za nastanitev mladoletnih migrantov v dijaških domovih v Postojni in Novi Gorici, sta odšla," razlaga Majeričeva.

Najpogostejši razlog, ko mora center za socialno delo s pomočjo policistov otroka takoj umakniti iz družinskega okolja, je družinsko nasilje. "Na drugem mestu so težave v odraščanju. Mladostniki enostavno padejo zaradi težkih družinskih situacij, ker se pokažejo rezultati dela staršev. Pride tudi do velikih konfliktov s strani mladostnikov do staršev. Nasilje je rdeča nit vsem zgodbam. A je treba vedeti, da nekdo, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju, ko zraste in dobi moč, postane nasilen tudi sam. Obstaja povezava," pojasnjuje Majeričeva.

V krizni center lahko pridejo otroci tudi sami

Otroci in mladostniki lahko pridejo v krizni center tudi sami. Na vrata Marelične hiše lahko potrka vsak, ki se počuti v svojem okolju ogrožen, ima težave v šoli, ima težave z vrstniki in odraslimi ali doživlja kakršnokoli stisko. Pomoč je dosegljiva 24 ur dnevno.

Marelična hiša deluje v okviru rednega programa centra za socialno pomoč in je financirana s strani pristojnega ministrstva. Z državnim denarjem so pokriti tekoči stroški delovanja centra in plače zaposlenih, za vse ostalo, za majhne priboljške, pa zmanjka denarja. Med priboljške spadajo na primer nogavice in spodnje perilo za otroke, ki jih morajo zaposlene kupiti, saj otroci pogosto zapustijo svoje domove brez vsega, tudi brez oblačil. "Med priboljške spada obisk kina, čokolada. Gre za stvari, ki so v večini družin nekaj povsem normalnega," pravi Majeričeva.

Sicer sodelujejo z lokalnim Rdečim križem, pa tudi ljudje sami prinesejo oblačila, ki so jih njihovi otroci prerasli.

Otroke v Marelični hiši bodo poskušali razveseliti tudi med letošnjimi prazniki. "Pri nas največkrat dobijo, kar doma še nikoli niso dobili, ali že dolgo niso dobili. Spet začnejo verjeti v dobre može," razkriva Majeričeva, ki se nad donacijami ne pritožuje, saj se jim ravno v decembru odprejo številne možnosti in pobude za sodelovanje.

"Otroci so najbolj ranljiva populacija in tudi najbolj zaščitena. Veliko ljudi se je ponudilo, da bo prispevalo darila, tako da smo preskrbljeni. Sodelovanje s študenti nas je zelo presenetilo, da so se spomnili na nas in se odločili za dobrodelni teden. Pogledamo na to, da otroke v prostem času, ko niso obremenjeni s predelovanjem svojih stisk, razbremenimo z lepimi trenutki. Privoščili si bomo kaj za božič ali za novo leto, se pogostili s čim sladkim, ali pa jih bomo peljali na kakšne aktivnosti," o tem, kako bodo porabili zbrani denar pravi Majeričeva.