Možina je v izjavi medijem dejal, da že dolgo časa ni spremljal tako konstruktivnih pogovorov o zdravstvu. "Žal pa bi lahko ti pogovori intenzivno potekali že vsaj eno leto. Vse karte ima vlada na mizi vsaj eno leto," je dodal.

Opozoril je, da je stavka v obliki omejitve na 40-urni tedenski delovnik razgalila vse slabosti slovenskega zdravstva. "Če zdravniki delajo tako kot vsi javni uslužbenci, je zdravstvo pred sesutjem," je povedal.

Izstop zdravnikov iz sistema plač javnega sektorja je predpogoj

Tako je izpostavil nujno potrebo, da se slovensko zdravstvo reformira. "Zdravniške organizacije smo že pred dvema oz. tremi leti nakazale vsa izhodišča za potrebno reformo slovenskega zdravstva, da ga naredimo sodobnega, evropsko primerljivega," je dejal.

Opozoril je, da zahteva po izstopu zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju ni nova, je pa predpogoj za začetek zdravstvene reforme. Zato takšno zahtevo podpirajo in pričakujejo od vlade, da "bo prisluhnila temu predlogu in pokazala perspektivno držo v smeri spreminjanja zdravstva".

Možina se zaveda, da je odločitev o izstopu zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju za vlado težka, saj v tem primeru grozi domino efekt ostalih uslužbencev v javnem sektorju. A poudarja, da se zdravstva ne da reformirati brez tega. "Rezultat bo pokazal, ali bo vlada pripravljena na reformo," je dejal.

Če bi zdravniki izstopili iz sistema javnega sektorja in bi se javni zdravstveni zavodi preoblikovali v gospodarske družbe, potem bi poslovodstvo imelo mnogo večja pooblastila, dobri zdravniki pa bi bili bolje nagrajeni v smislu variabilnega dela plače. Izračunov, kaj bi izstop iz javnega sektorja pomenil za javne finance, pa na zbornici po njegovih besedah nimajo, saj jih še ni mogoče narediti.

Posledice odlašanja z reformo po mnenju Fidesa: čakalne dobe, obremenjenost ambulant, korupcija

V Fidesu pa so v današnjem sporočilu za medije poudarili, da je takšen plačni sistem v javnem sektorju zgolj ohranjanja status quo in onemogoča kakršnokoli reformo javnega sektorja. "Prav odlašanje z reformami je pripeljalo do neznosnih čakalnih dob, grozljive obremenjenosti ambulantnih zdravnikov, korupcije v vseh porah sistema," so opozorili.

Po njihovem mnenju se bo vlada morala odločiti, ali je ohranitev enotnega plačnega sistema tako pomembna, da je zanj pripravljena žrtvovati celoten javni zdravstveni sistem in bolnikom odrekati temeljne pravice, ali pa podpreti rešitve za boljši zdravstveni sistem. Prepričani so tudi, da enotnega plačnega sistema pravzaprav nikoli ni bilo, saj se čisto povsod iščejo načini, kako bi ga izigrali.

Možina je zadovoljen tudi s tem, da sta vlada in Fides zavzela enotno stališče po uveljavitvi standardov in normativov. Tudi to je tudi eden od bistvenih pogojev za nadaljevanje reforme zdravstva, je dejal.

Nihče se ni vprašal, kaj hočemo

Kljub napredkom v pogajanjih pa Možina ostaja kritičen do dela ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. "Težko je spregledati, da v dveh letih niso napravili nič in da se šele pod grožnjo stavke začnemo redno pogovarjati," je dejal. Tako je razočaran, da se niso mogli resno in argumentirano pogovarjati v normalnih razmerah, ampak šele v času stavke in na škodo državljanov.

Podpredsednik zbornice Valentin Sojar pa je dodal, da se do danes ni nihče zares vprašal, kaj v Sloveniji hočemo imeti v smislu zagotavljanja zdravstvenega varstva za prebivalstvo. "Ves čas govorimo o načrtih, ki temeljijo na lanskoletnih. Če to traja 20 let, smo tam, kjer smo bili pred 20 leti," je opozoril. Če bi danes sprejeli spremembe, potem jih bo mogoče izvršiti v naslednjih letih, ko bo dovolj zdravnikov v sistemu.

"Kaj si vi želite? Iti k zdravniku, ki ima 2500 opredeljenih bolnikov, ali takemu, ki ima 1100 ali 1200 opredeljenih bolnikov, tako kot v Avstriji in Belgiji? To je vprašanje, na katerega si moramo v Sloveniji odgovoriti," je dodal.

Še dva tedna stavke in bomo na robu varnosti

Komadina pa je dodal, da so zdravniki v času stavke zmeraj izpostavljeni velikim in hudim etičnim dilemam. "Bolnikom nikakor nočemo škoditi, po drugi strani pa smo Fidesovo odločitev o stavki razumeli kot nujno, ultimativno zahtevo po tem, da se v slovenskem zdravstvu končno začne modernizacija oz. reorganizacija," je dejal.

Razmere v mnogih bolnišnicah so bile po njegovih navedbah v preteklem tednu na robu varnosti in "ta črta se z lahkoto hitro prestopi". Zato poziva obe pogajalski skupini, predvsem pa vladno, ki je po njegovih ocenah v zadnjih dneh nakazala očitno razumevanje za zdravništvo, da zahteve in predloge čim prej uskladijo in rešijo.

"Še teden ali dva takšne stavke, pa več ne bomo mogli zagotavljati strokovne varnosti. Vsakršen zaplet bi predstavljal katastrofo. Zato apeliramo na razum in čimprejšnje konstruktivne rešitve," je dejal Komadina.