Slovenija je ob tem dodala, da je na dodatni ustni obravnavi pripravljena sodelovati, če jo sodišče ocenjuje kot potrebno, še navaja časnik.

Nekateri sicer po navedbah Dnevnika omenjeno potezo arbitražnih sodnikov razumejo kot logično posledico njihove odločitve letos poleti, da nadaljujejo delo. Drugi medtem ocenjujejo, da je arbitražno sodišče Hrvaški želelo dati še eno priložnost, da se ponovno vključi v arbitražni postopek, oziroma poizvedeti, ali je nova vlada hrvaškega premierja Andreja Plenkovića spremenila stališče do arbitraže. Nova hrvaška vlada odnosa do arbitraže ni spremenila.

Zunanji minister Karl Erjavec informacij o predlagani dodatni ustni obravnavi za časnik ni želel komentirati. Stalno arbitražno sodišče v Haagu, ki deluje kot registrar arbitražnega sodišča, pa je sporočilo, da navedb ne more komentirati.

Karl Erjavec

Hrvaška je izstopila iz arbitražnega postopka in napovedala odstop od arbitražnega sporazuma po lanski objavi prisluhov pogovorov slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in slovenske agentke Simone Drenik. Takšni pogovori so po pravilih arbitraže prepovedani.

Arbitražno sodišče je naknadno presodilo, da kršitev ni vplivala na arbitražni postopek do te mere, da bi ga morali ustaviti. Zato je junija letos napovedalo, da bo nadaljevalo delo in razsodilo o meji. Predvidoma se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta.

Jernej Sekolec

Kdo je prisluškoval?

Kot še poroča Dnevnik, naj bi Sekolca in Drenikovo posneli člani nemške obveščevalne službe BND. Z dokazi o tem naj bi namreč po besedah neimenovanih virov razpolagala osrednja civilna obveščevalno-varnostna služba Sova. Informacije pa so za Dnevnik potrdili tudi nekateri Sovini agenti.

Nemški agenti naj bi tesno sodelovali z ameriškimi obveščevalci, ki so vlogo pri omenjenih posnetkih že zanikali. Dnevnikovi viri iz ene od tujih obveščevalnih služb pa opozarjajo, da je nemške agente k predaji prisluhov nagovoril del slovenske opozicije.