Virant prepričan, da bo vse teklo gladko

Virant je zatrdil, da je za začetek izvajanja zakona vse pripravljeno. Izdelali so tudi že informacijsko aplikacijo, upravne enote imajo vsa potrebna navodila in Virant je prepričan, da bo "stvar tekla popolnoma gladko".

Po njegovih besedah bo vsak upravni postopek lahko končan zelo hitro, saj bo enostaven. Vlagatelju oziroma izbrisanemu namreč ne bo treba izpolnjevati nobene vloge, le identificiral se bo z osebnim dokumentom, vse ostalo pa bo zanj naredila upravna enota.

Ob tem Virant dodaja, da je sicer veliko odvisno tudi od tega, kakšen bo naval takoj na začetku, zato o konkretnih rokih zaključkov upravnih postopkov ne želi govoriti, a vsaka vloga bi vendarle morala biti rešena v mesecu dni.

Vse od objave zakona decembra lani so sicer na ministrstvu za notranje zadeve tekle aktivnosti za vzpostavitev sistema za obravnavo vlog. Ministrstvo je pripravilo tudi strokovno izobraževanje za uslužbence upravnih enot, ki bodo na prvi stopnji odločale o zahtevkih za določitev odškodnine v upravnem postopku ali za priznanje statusa upravičenca do odškodnine.

Vlogo bo moč vložiti na kateri koli upravni enoti

Vlogo bo od srede mogoče možno vložiti pri kateri koli upravni enoti, za odločanje pa bo pristojna upravna enota, na območju katere je imel upravičenec v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče.

Izbrisanemu, ki je po izbrisu pridobil dovoljenje za stalno prebivanje ali je dobil slovensko državljanstvo, v upravnem postopku ne bo treba predložiti posebnih dokazil, kot so na primer podatki o izbrisu, pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali o prejemu državljanstva, saj jih bo upravna enota po uradni dolžnosti pridobila iz uradnih evidenc.

Upravni postopek določitve denarne odškodnine se bo sicer vodil v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku. Čas trajanja postopka bo po navedbah ministrstva odvisen od konkretnega primera in od skupnega števila vloženih zahtevkov pri posamezni upravni enoti. Omenjeni zakon sicer določa enomesečni rok za odločitev v zadevah, v katerih se lahko odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, in dvomesečni rok v zadevah, v katerih je pred odločitvijo treba izvesti poseben ugotovitveni postopek.

In koliko vlog v upravnem postopku pričakujejo na ministrstvu? Kot navajajo, je bilo v času priprave in sprejemanja predloga zakona o odškodninah za izbrisane ocenjeno, da bi lahko zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku vložilo okoli 12.000 ljudi. Na vprašanje, kakšno dinamiko vlaganja pri tem predvidevajo, pa odgovarjajo, da tega ni mogoče oceniti. Rok za vložitev zahtevka je sicer tri leta.

Glede socialnih pravic še brez jasnih odgovorov

Poleg odškodnin so izbrisani po zakonu upravičeni še do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravice do prednostne obravnave v programih socialnega varstva, pravice do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in pravice do državne štipendije, vendar na ministrstvu ne vedo natančno, kako jih je mogoče uveljavljati.

Za natančna pojasnila v zvezi s tem so STA napotili na druga pristojna ministrstva. A so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za STA odgovorili, da je nosilec zakona "ministrstvo za notranje zadeve, zato se za vse informacije obrnite nanje".

Do odškodnine so sicer po zakonu upravičeni tisti izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki imajo urejen status v Sloveniji, bodisi da imajo dovoljenje za stalno prebivanje, bodisi imajo slovensko državljanstvo.

Do odškodnine so upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili.

Posameznemu upravičencu po zakonu za vsak mesec izbrisa pripada odškodnina v višini 50 evrov, odobri pa se mu v upravnem postopku, ki ga vodijo upravne enote. Če upravičenec meni, da je takšna odškodnina prenizka, lahko vloži tožbo na sodišče, pri čemer odškodnina na koncu ne sme preseči trikratni znesek odškodnine, do katere bi bil upravičen v upravnem postopku. Pri tem pa mora dokazati, da mu je škoda dejansko nastala.

Slovenija je morala omenjeni zakon sprejeti na podlagi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, sprejete junija 2012. Zakon se je znašel tudi pod drobnogledom odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope, ki preverja uresničevanje sodb evropskega sodišča. Mnenja o tem, ali je evropsko sodišče, ki je zahtevalo pripravo odškodninske sheme za izbrisane, z zakonom zadovoljno, so različna. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da je sodišče ustreznost zakona potrdilo v sodbi glede izplačila materialne odškodnine v zadevi Kurić in petih drugih pritožnikov, medtem ko se organizacije, ki predstavljajo izbrisane, s tem ne strinjajo.

Ima pa evropsko sodišče v obravnavi še nekaj tožb, ki so jih nanj vložili izbrisani. Način, kako se bo lotilo reševanja omenjenih tožb, bo dal najverjetneje tudi dokončen odgovor na vprašanje, ali je s slovenskim zakonom, ki ureja odškodnine za izbrisane, dokončno zadovoljno ali ne.