Pokrajinski muzej Koper danes gosti znanstveni simpozij Leto 16 - Orel ali Svoboda? - Sto let med Cesarstvom in Domovino. Stoletje kasneje. Na njem bodo zgodovinarji obdelali čas med prihodom Avstro-Ogrske in Prvo svetovno vojno, ko je mnogo takratnih Koprčanov začutilo priložnost za priključitev h Kraljevini Italiji.
ZGODOVINARJI V KOPRU: Mnogi domačini so bili na Italijo navezani
Koper
Mnogi domačini so bili na Italijo namreč navezani predvsem na podlagi poltisočletne morske kulturne in politične povezave v sklopu Beneške Republike, so zapisali v koprskem pokrajinskem muzeju.
Prav morje pa je igralo pomembno geopolitično vlogo tudi v manj poznani, a za obe strani pomembni vojni na Jadranu. To morsko plat Velike vojne bo osvetlila gostujoča razstava Jadran 1916, ki bo skozi panoje, eksponate in modele plovil iz tistega obdobja, delo Sergia Gobba in začasno prenešene iz zbirke Gallerion Novigrad, na voljo v muzejski galeriji do 15. februarja 2017.
Prav v mornarici je deloval tudi Nazario Sauro, ki se je v valu iredentizma in želje po osvoboditvi kot prostovoljec vključil v italijansko kraljevo mornarico, kar pa ga je prav pred 100 leti stalo življenja, saj so ga avstro-ogrske sile prijele in obsodile na smrt z obešanjem. Umrl je 10. avgusta 1916 in postal narodni heroj, v Kopru pa je zrasel spomenik, ki pa so ga leta 1944 uničile nemške nacistične okupacijske sile. O Sauru bodo govorili v torek na okrogli mizi, ki jo v Kopru organizirajo Italijanska skupnost Santorio Santorio, Italijansko središče Combi in Društvo zgodovinsko-geografskih študij iz Pirana.
Ker če so Slovani kot naj bi jih omenjala listina rižanskega zbora (italijansko Il Placito del Risano), potem je " Istrijan | včeraj ob 12:12" v zmoti, ki piše da so tukaj bili italijani še pred prihodom slovanov.
Torej kdo in kaj so istrijani?
V predrimskem obdobju se je v Istri razvila mreža približno 500 naselij znanih pod imenom kaštelirji. Rimljani so Histre opisovali kot kruto pleme piratov, ki so bili zaščiteni s težko navigacijo okoli njihovih skalnih obal. Rimljani so potrebovali dva vojna pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno uspeli ukrotiti.
Rimljani so vladali v Istri do njihovega propada leta 476.
Leta 788 Istra pripade Frankom.
Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov na današnjem ozemlju Primorske je listina rižanskega zbora (italijansko Il Placito del Risano). To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana blizu Kopra.
Beneška republika je začela prevzemati oblast nad zahodno in južno obalo Istre v 13. stoletju, medtem ko je osrednja in vzhodna Istra ostajala v okviru vojvodine Kranjske.
Med letoma 1805 in 1813 je bila Istra pod Napoleonovo oblastjo in je bila najprej del Italijanskega kraljestva, od leta 1809 pa je bila vključena v Ilirske province.
Po propadu Beneške republike (1797) in Napoleona so celotnemu polotoku zavladali Habsburžani in ohranili oblast do konca I. svetovne vojne.
Po I. svetovni vojni je Istra pripadla Italiji, po II. svetovni vojni pa Jugoslaviji.
Saj so bili praktično vsi mestni prebivalci Italijani.
In to ne samo od prihoda fašizma, kot nekateri profesorji bebci razlagajo.
Bili so tu še pred prihodom Slovanov.
Ostali pa so bili navezani na SKUPNO (!) istrsko kulturo, katero so žabarji do konca izbrisali.