V Piranu so v petek v morje spustili prve dve mladi želvi z miniaturnim satelitskim oddajnikom. Sledilo jim bo še osem drugih in z njihovo pomočjo bodo ugotovili, kje vse se gibljejo mlade želve v Jadranskem morju. Nihče namreč točno ne ve, kam gredo, ko se oktobra za čas zime poslovijo od nas in nato spomladi spet vrnejo. Njihovi raziskovalci pravijo, da bo le z dobrim poznavanjem obnašanja želv v Jadranu mogoče učinkovito zaščititi te ogrožene morske vretenčarje.
Mauro in Rino sta prvi mladi želvi s takim oddajnikom. Pred par leti so sicer že izpustili eno z lokacijskim in manj kakovostnim oddajnikom, ki je meril le njeno gibanje oziroma lokacije, zdaj pa bodo lahko poleg tega spoznali več o tem, kako se obnašajo, na kateri globini so, kaka je temperatura vode okoli njih in podobno.
"Gre za najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča sledenje želvam. Oddajnika bosta na oklepu pritrjena približno eno leto, kolikor bodo trajale baterije, nato pa se bosta samodejno snela. Želv ne ovirata pri plavanju, oblikovana pa sta tako, da je malo verjetno, da se kam zatakneta," je pojasnil doc. dr. Bojan Lazar, vodja projekta na Inštitutu za biodiverzitetne študije Znanstveno-raziskovalno središče Univerza na Primorskem.
Inštitut namreč v okviru mednarodnega projekta NETCET (Mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu) vodi satelitsko spremljanje mladih morskih želv v Jadranu in kopica podatkov o gibanju Maura ter Rina se že zbira - vsakič, ko želvi priplavata na površino po zrak in so nad njima sateliti. Ne gre pa samo za spremljanje njunega gibanja, ampak tudi za podatke o profilu potapljanja, času, ki ga preživita na določeni globini in skratka o njunem obnašanju.
Pojekt NETCET je projektna mreža v kateri sodelujejo vse države ob Jadranu. Na inštitutu izvajajo del projekta, ki je osredotočen samo na satelitsko sledenje mladih želv. Projekt se je začel letos in bo trajal še eno leto, z njim pa želijo pridobiti podatke o gibanju izključno mlajših želv, ki poleti prihajajo k nam, nato pa odidejo prezimovat bolj na jug.
Ni namreč znano, kje vse se mlade želve gibljejo v času odraščanja. Pri nas se pojavijo predvsem v toplem delu leta, ko imajo naše morje rade, ker se za hrano še ne morejo globoko potapljati, kar pri nas ni potrebno. Poleg tega pa je severni Jadran bogat z njihovo osnovno hrano, kot so vetrnice, polži, školjke in raki.
Satelitsko spremljanje vsake želve stane približno 6.000 evrov, kar vključuje tako opremo kot najem uporabe satelitov, sicer pa je za celoten projekt NETCET namenjenih iz sklada IPA Adriatic kar 2,7 milijona evrov. Vse države vzdolž Jadrana bodo skupaj tako opremile 25 želv.