Škoda je velika, pričakujejo pomoč države

Letošnje leto je po količini padavin izjemno. Za obalni pas je v večdesetletnem povprečju meritev običajna letna količina padavin med 500 in 600 milimetrov, letos pa je še pred prvim dnem koledarske jeseni padlo že skoraj 1100 milimetrov padavin, opozarja Sovinc.

Dež je že "odnesel" sezono pobiranja soli, pri čemer v solinah upajo, da bo država razumela, da gre za takšen obseg gospodarske škode, da bi jim lahko prišla nasproti z vsaj majhno pomočjo, kot je to že storila s čebelarji ali tistimi, ki so utrpeli škodo zaradi žleda, dodaja vodja krajinskega parka.

Sladka padavinska voda po njegovih besedah povzroča, da se lušči zgornja plast v bazenih za pridelavo soli. Prav tako v bazenih ne sme biti velika višina vode, saj v tem primeru valovanje povzroča močno erozijo nasipov.

Velike količine dežja so poleg tega povzročile, da je lokalno precej narasla tudi reka Dragonja. Njena gladina je v času, ko je nastopila še visoka plima, skoraj presegla višino nasipa v izlivnem delu. Grozilo je celo, da se bo prelila prek območja Fontanigge. "S tem bi bila - poleg bazenov - ogrožena tudi izjemna kulturna dediščina," ocenjuje Sovinc.

Ogromne količine vode so zastajale na površju, tudi ob letališču pri Sečovljah, k sreči pa voda ni prestopila bregov. Velik del solin leži v depresiji, zato je večji del vode treba prečrpavati. "Črpalke so vključene v zadnjem času dan in noč, kar pomeni dodatne stroške za upravljavca parka," navaja Sovinc.

Vodja krajinskega parka Andrej Sovinc

Treba je utrditi oz. nadvišati nasipe

V sodelovanju z Agencijo RS za okolje (Arso) zato razmišljajo, da bo treba utrditi oz. nadvišati nasipe ob izlivnem odseku Dragonje. Sovinc priznava, da so z evropskimi sredstvi iz programa LIFE in ob pomoči programa vlade za odpravo posledic katastrofalnega plimovanja iz leta 2008 v zadnjih letih obnovili skoraj celotno črto nasipov, ki soline varujejo pred nenadzorovanim poplavljanjem ob pojavih visokega plimovanja. Veliko dela pa po njegovem še čaka, preden bodo soline, skupaj z zaledjem in letališčem, varne tudi pred visokovodnimi valovi, ki so posledica močnih padavin in naraslih vodotokov v povodju Dragonje.

Skupaj s strokovnjaki zato razmišljajo, da bi ponovno aktivirali vlogo poplavne loke, območja tik ob Dragonji, ki so jo naši predniki skozi stoletja ohranjali nepozidano in tudi neobdelano, da se je na teh površinah voda ob poplavah razlila, s tem izgubila del svoje energije in z manjšo silo drvela naprej po dolini.

Namesto rešitev, ki bi temeljile na regulacijah struge ali gradnji velikega zadrževalnika vode, razmišljajo v smeri, da bi tistih nekaj dni v letu, ko se pojavi visokovodni val, s serijo manjših oz. nizkih nasipov zadržali vodo v "kaskadah", prek katerih bi se voda postopoma prelivala nazaj v strugo.

Zadeva je še v fazi iskanja konceptualnih rešitev, na poti pa bo treba rešiti veliko vprašanj. Vodenje postopka in potrjevanje takšnih rešitev je v pristojnosti Arsa in ministrstva za okolje, v Sečoveljskih solinah pa si želijo, da bi s procesom začeli čim prej.