ZAČETEK PRVEGA SOJENJA ZARADI IZBRUHA COVIDA-19 V SMUČARSKEM SREDIŠČU: Zbolelo je več tisoč ljudi

Svet

Na Dunaju danes poteka prva ustna obravnava v sojenju zaradi izbruha covida-19 v priljubljenem smučarskem središču Ischgl na avstrijskem Tirolskem marca lani. Z novim koronavirusom naj bi se takrat okužilo več tisoč ljudi iz 45 držav. Gre za prvo od 15 civilnih tožb, ki so jih proti državi doslej vložili tožniki iz Avstrije in Nemčije.

Pristojnim avstrijskim oblastem očitajo, da ob izbruhu virusa v Ischglu in nekaterih drugih smučarskih letoviščih na Tirolskem niso pravočasno in ustrezno ukrepale, da bi zajezile širjenje okužb.

Prva na vrsti za sojenje je tožba, ki jo je v imenu Sieglinde Schopf in njenega sina Ulricha, vdove in sina 72-letnega Hannesa Schopfa, ki je po okužbi v Ischglu umrl, vložila avstrijska zveza za zaščito potrošnikov (VSV). Od države zahtevata 100.000 evrov odškodnine. Sieglinde v dvorani deželnega sodišča na Dunaju danes ni bilo, je pa prišel Ulrich in po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA novinarjem med drugim povedal, da bo denar, če ga bo dobil, namenil v humanitarne namene. Za sojenje sicer vlada veliko zanimanje medijev.

Odvetnik tožnikov Alexander Klauser je med drugim ponovil očitek, da je bilo pomanjkljivosti in napak v prvem odzivu oblasti, še posebej lokalnih, veliko, saj so te močno podcenjevale dejansko nevarnost.

Spomnil je na oktobra lani objavljeno poročilo neodvisne strokovne komisije, po katerem so se lokalne oblasti na alarm, ki je že 5. marca prišel z Islandije - tam so namreč potrdili več okužb pri ljudeh, ki so se vrnili s smučanja v Avstriji -, "odzvale prepozno" in naredile "resne napake v presoji".

Pristojni bi po njegovih besedah morali hitreje zapreti letovišče in preprečiti prihod na tisoče novih turistov. Morali bi se tudi veliko odločneje odzvati, potem ko so potrdili okužbo pri enem od zaposlenih v restavraciji v letovišču. Predvsem pa bi morali preprečiti kaotično evakuacijo, ki je sledila nenadni - in prepozni - razglasitvi karantene. Zaradi nje se je namreč virus še dodatno razširil, tudi v številne druge države.

Krivdo je pripisal tudi avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu, ki je karanteno za dolino Paznauntal 13. marca javno razglasil, ne da bi se nanjo prej ustrezno pripravili in jo uskladili. Turisti in turistični delavci so nato panično bežali, nastajali so veliki zastoji, v prenapolnjenih avtobusih in avtomobilih so se številni na novo okužili. Tako je bilo tudi z 72-letnim Schopfom.

Sebastian Kurz

Predstavnik avstrijske države je po drugi strani danes vztrajal, da sta tako zvezna vlada kot druge pristojne oblasti marca 2020 glede na tedanje vedenje o virusu ravnale pravilno in da je tožba neutemeljena. Zavrnil je tako sporazumno rešitev kot pogajanja o poravnavi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poleg civilnopravnih sodnih postopkov državno tožilstvo v Innsbrucku proti petim osebam vodi tudi kazensko preiskavo v zvezi z izbruhom v Ischglu. Pripravilo je 70-stransko poročilo, ki ga je posredovalo pravosodnemu ministrstvu, to pa se bo zdaj odločilo ali za vložitev tožbe, ustavitev postopka ali pa za nadaljnjo preiskavo.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija