Pri krizmenih mašah bodo škofje posvetili oljčno olje v sveto krizmo. Ta obred opravijo le enkrat letno, tako posvečeno olje pa čez leto uporabljajo pri krstih, birmah, mašniškem posvečenju ter posvetitvi oltarjev ali cerkva. Duhovniki pa bodo obnovili duhovniške obljube.

Zvečer bodo po cerkvah potekale maše, na katerih se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje, s katero je Jezus postavil evharistijo oziroma mašo in duhovniško službo. Spomnili se bodo tudi Jezusove zapovedi medsebojne ljubezni na način, da bodo izbranim vernikom umili noge. Do zdaj so bili lahko tako izbrani verniki le moški, januarja spremenjeni pravilnik pa določa, da so lahko to tudi ženske.

Papež Frančišek se je letos odločil, da bo po krizmeni maši, ki ji bo imel dopoldne v Vatikanu, umil noge migrantom v begunskem centru. Ob 17. uri bo vodil tudi mašo Gospodove večerje.

Dopoldne bodo škofje v stolnih cerkvah svojih škofij vodili krizmene maše, razen mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla, ki jo je vodil že v sredo. Zvečer pa bodo vsi škofje darovali še maše Gospodove večerje.

Z večerno mašo na veliki četrtek se v Katoliški cerkvi zaključi post, ki so ga verniki začeli na pepelnično sredo, ker pa je tudi za veliki petek zapovedan strogi post, mnogi post podaljšajo do velike nedelje. Evangeličanski verniki pa so post zaključili že na cvetno nedeljo.