Rado Pišot in Bojan Križaj

"Kdor želi, lahko smuča vse leto," je položaj Slovenije, ki ima v okolici kar tri ledenike, ki delujejo skoraj vse leto, komentiral Blaž Lešnik, predsednik Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Seveda je to povezano s financami, kakorkoli pa se bo kmalu začela tista prava zimska sezona tudi pri nas. 

Začne se pri vzgoji

Pred njo so se slovenski strokovnjaki s področja smučanja udeležili kongresa učiteljev smučanja v Argentini Interski 2015. "Spominja me na najlepše čase slovenske smučarije," se je kongresa na tiskovni konferenci spomnil Rado Pišot, pri ZUTS zadolžen za izobraževanje. Naši predstavniki so namreč v Argentini imeli kar nekaj nastopov, nastop vrste, ki je zažgal v James Bond preobleki, predstavitev tehnik, nekaj delavnic in demonstracijo učenja na primeru skupine 50 otrok, v večini začetnikov. "Začne se pri vzgoji, pri delu z najmlajšimi, ki se nadaljuje v demonstratorske vrste in do samega dela s tekmovalci," je ob tem pojasnil Pišot, sicer avtor priročnikov Smučanje 2000+ in Smučanje je igra.

Tudi slovenski smučarski šampion Bojan Križaj se je ob obisku Argentine spomnil na poletne priprave, ki se jih je skupaj z ekipo udeleževal začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja, kar je predstavljalo dobro podlago za uspehe in velike bere medalj, ki so jih osvajale zlate generacije slovenske smučarije.

Bodo klimatske spremembe odnesle smučanje?

Na tiskovni konferenci se je pojavil tudi pomislek, da klimatske spremembe niso ravno v prid smučanju, a kot pravijo strokovnjaki, se za ta šport ne gre bati. "Človeška domiselnost nima meja," je pri tem povedal Križaj, zdaj namreč sneg in smučišča delajo denimo tudi v zaprtih dvoranah. Ne nazadnje pa so se pred leti tudi v Kopru poigravali z idejo smučarske tekme z Markovega hriba. "Smučanje je pri nas premočno vpeto, da bi lahko poniknilo," je pomisleke potolažil tudi Pišot.