Freedom House z ocenami od ena do sedem - ena je najboljša ocena - ocenjuje različna področja delovanja demokracije, od volilnega procesa do sodstva. Slovenija je glede na preteklo leto ohranila enake ocene na vseh področjih, razen pri korupciji, kjer je lani prejela oceno 2,25, letos pa 2,50.

Poslabšali smo se e v korupciji

Slovenijo poročilo omenja med državami v srednji Evropi - izpostavljeni sta še Bolgarija in Češka - v katerih so ljudje lani s protesti opozarjali na zakoreninjenost politične korupcije. Protesti so bili uperjeni tudi proti vladi premiera Janeza Janše, ki se je v začetku lanskega leta morala posloviti s položaja. Janša je bil istega leta obsojen v odmevnem korupcijskem primeru, še omenja poročilo.

Kljub temu Slovenija ostaja na samem vrhu lestvice držav glede na raven demokracije - njena povprečna ocena za lansko leto je 1,93, medtem ko je bila leto prej 1,89. Najbolje se je država sicer odrezala ob prvih meritvah leta 2005, ko je prejela oceno 1,68.

Tudi sicer so bile države članice EU, ki so vključene v poročilo, deležne najvišjih ocen, črn madež je tako kot v Sloveniji tudi v njih predvsem korupcija - v polovici od desetih članic, ki so zajete v ocenjevanje, jih je pet na tem področju poslabšalo oceno.

Evrazijske države slabše o evropskih

Evrazijske države so medtem na vseh področjih v povprečju prejele slabše ocene od evropskih, pri čemer pa Freedom House izpostavlja predvsem izredno pomembno vlogo, ki jo v desetletje trajajočem padanju ravni demokracije v nekdanjih sovjetskih državah igra Rusija.

Poročilo jo postavlja kot "model in navdih za politike, ki po vsej Evraziji vodijo v odmik od svobodnih institucij in so regijo lani privedle na zaskrbljujočo raven represije".

Med spornimi ukrepi Moskve poročilo izpostavlja niz novih zakonov, ki so med drugim uperjeni proti osebam iz skupnosti LGBT in neodvisni civilni družbi, utrjujejo državni nadzor nad mediji in si podrejajo splet. Replike ruskih zakonov s področja "homoseksualne propagande" in financiranja nevladnih organizacij iz tujine so se lani pojavile v več evrazijskih državah, poudarjajo.

Kot izpostavlja vodja poročila Sylvana Habdank-Kolaczkowska, je pred desetimi leti v Evraziji pod avtoritarno oblastjo, kot jo definira poročilo, živel eden od petih ljudi, danes pa že štirje od petih.

Nazadovanje na področju demokratičnega vladanja je tudi sicer trend tako v Evraziji kot na Balkanu in tudi v nekdanjih komunističnih državah srednje Evrope. Kot že vsa leta v zadnjem desetletju se je tako povprečna ocena ravni demokracije tudi tokrat znižala in znaša 4,35.

Nekatere države so se bistveno izboljšale

Vendarle pa je lansko leto postreglo tudi s pozitivnim razvojem na nekaterih področjih. Kosovo, Albanija in Gruzija so vsi prejeli boljše ocene zahvaljujoč volilnim izboljšavam in mirnim prenosom oblasti.

Na Balkanu, kjer sicer "disfunkcionalne vlade skrbijo za nizke ocene", poročilo kot pozitivno izpostavlja vstop Hrvaške v EU ter zgodovinski dogovor med Kosovom in Srbijo.

Kot sicer najbolj spodbuden trend lanskega leta pa poročilo navaja "glasen odziv civilne družbe na represivno ali neustrezno vodenje". "Civilna družba ni spregovorila le v Ukrajini, temveč tudi v srednji Evropi, Kirgizistanu in, v manjši meri, na Balkanu," je dejala Habdank-Kolaczkowska.