Kot sta poudarila po srečanju v Zagrebu, verjameta v rešitev spora glede tožbe hrvaške Agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) zoper Cimos, oba pa sta izpostavila, da so v zgodbi ključni delavci v skupini Cimos na obeh straneh meje. Skupaj skupina Cimos zaposluje več kot 4000 delavcev, od tega okoli 1100 na Hrvaškem, v istrskih tovarnah v Buzetu, Labinu in Roču.

Ministra sta novinarjem dejala, da je bil sestanek korak naprej v gospodarskih odnosih med Slovenijo in Hrvaško.

Slovenija je hrvaški strani predstavila konkreten predlog za reševanje nastale zagate. Počivalšek je dejal, da je Cimos izjemno pomembno podjetje za slovensko vlado ter da bodo storili vse za rešitev njegove usode. Potrdil je, da bodo v naslednjih dneh hrvaškim kolegom poslali tudi pisno ponudbo, v kateri bodo pojasnili svoje načrte. "Verjamem, da bomo v naslednjem tednu nadaljevali pogovor in tudi uspešno zaključili, ker ocenjujem, da je bilo z obeh strani veliko volje, da problem dogovorno rešimo", je izjavil Počivalšek.

Zdravko Počivalšek

Po neuradnih informacijah časnika Finance bo DAB sprejela predlog za poravnavo terjatev do Cimosa, ki jih želi iztožiti. Kakšen natančno je predlog, še ni znano. Počivalšek sicer ni želel odgovoriti na vprašanje, ali ponudba pomeni tudi poravnavo terjatev.

Marić je izjavil, da so dobili "naznanilo konkretne ponudbe", ki jo bo slovenska stran poslala tudi v pisni obliki, na njo pa se bodo v Zagrebu tudi odzvali. "Čeprav ministrstvo ne odloča neposredno o tem, bomo uresničili vse okoliščine, da bi dosegli končni dogovor. Verjamem v ta dogovor", je povedal Marić. Kot je dodal, sta hrvaška vlada in ministrstvo za državno premoženje storila prvi pozitivni korak v predmetu, ki sta ga 20 let "zanemarjali obe strani".

Zaradi odprte tožbe DAB se zatika pri realizaciji oktobra sklenjene pogodbe o prodaji 92-odstotnega deleža Cimosa družbi TCH Cogeme, ki je v lasti italijanskega sklada Palladio Finanziaria. Že enkrat podaljšani rok, ki so ga italijanski kupci postavili za izpolnitev vseh odložnih pogojev na poti do prodaje Cimosa, naj bi se sicer iztekel konec meseca. 

Goran Marić

V odsotnosti dogovora bi bil najslabši scenarij odstop italijanskih kupcev od nakupa in stečaj Cimosa. O problematiki zaradi tožbe DAB, ki od Cimosa z zamudnimi obrestmi terja okoli 50 milijonov evrov, so v teh dneh pisali časnika Dnevnik in Finance ter portal Siol.net.

Terjatev DAB sega v 90. leta minulega stoletja, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila, po propadu banke pa jih je prevzela DAB, ki je neke vrste hrvaška slaba banka.

Razlog za to, da je po oceni hrvaške strani terjatev, ki naj bi sicer že večkrat zastarala, še vedno "živa", tiči po pisanju medijev v nekaterih potezah vodstva Cimosa, ko je bil na čelu družbe dolgoletni direktor Franc Krašovec. Ta naj bi sklenil sporazum z DAB o ureditvi razmerij, ki ga je Cimos najprej prelomil, a so ga nato znova obnovili. Tožbo je DAB vložila, potem ko dogovora s Cimosom niso dosegli.

Buzet

Hrvaška stran naj bi sicer zavrnila dve poravnalni ponudbi bodočih italijanskih lastnikov. V prvi naj bi Palladio Finanziaria DAB ne glede na izid tožbe ponudil 3,2 milijona evrov takojšnjega plačila, kar naj bi v Zagrebu označili kot odločno premalo in celo kot "poniževalno oz. žaljivo" ponudbo.

V drugi pa naj bi DAB ponudili, da bi postala 40-odstotni lastniki hrvaškega dela Cimosa. Poleg tega so bili Italijani hrvaškemu delu Cimosa po pisanju medijev pripravljeni še naprej zagotavljati naročila, plač zaposlenim ne zniževati, čez čas pa odkupiti 40-odstotni lastniški delež.

V reševanje, med drugim tudi s svojimi predlogi, sta se po pisanju medijev vključila tudi DUTB in SDH. Kot zadnjo možnost se je v zadnjih dneh omenjalo, da Slovenija pogodbeno jamči za plačilo odškodnine v primeru, da bo hrvaško sodišče odločilo v prid DAB. Težava pri tem naj bi bila, da bi tovrstno jamstvo Cimosu, katerega reševanje v zadnjih letih je ves čas pod budnim očesom Evropske komisije, pomenilo nedovoljeno državno pomoč.