Uvod

Zaledje je mrtev kapital turizma v piranski občini! To je zato, ker turistično politiko v občini vodijo ljudje, ki imajo sobe s pogledom na morje.

Dokler ne bo vajeti turizma v svoje roke vzela Občina. Dokler ne bodo gradili turistične ponudbe na kulturi, tradiciji in zgodovini naših krajev. Dokler ne bodo ugotovili, da je prav to naša edinstvenost in zaklad. Do takrat bodo prodajali fotokopirano ponudbo hotelov, ki sloni na sobi s televizijo in zbijanju cen. In do takrat bo turistu čisto vseeno, ali je na dopustu v Portorožu ali kje drugje. Do takrat bo odločujoča cena, ne pa ponudba.

Portorož je kraj brez duše (antiluogo), Piran pa brez koncepta in prepoznavne atrakcije. Kaj pa zaledje? Zaledje bi lahko nudilo odlično izhodišče za doživljajski oz. izkustveni turizem s poudarkom na zelenem in na trajnostnem. Kaj sem hotel s tem povedati?

Tisti kup gnoja, ki je pred štalo od Tonića v Padni, je tam že sto in več let. V bistvu moti vse, Tonića, njegovega soseda in celo vas. Ta kup gnoja zares osrečuje le Tonićevega petelina, ki pa tudi razbija škatole s kikirikanjem že ob 5.30.  A za turista iz Dizeldorfa je to dokaz zelenega in trajnostnega turizma in je pripravljen za sobo nad tem kupom gnoja plačati tudi 70 € na noč. Neprecenljivo pa je kikirikanje tečnega petelina. In koliko stvari bo imel za povedat prijateljem, ko se vrne domov v Dizeldorf …

Ljudje nočejo več biti le gledalci, ampak glavni igralci. Hans iz Dizeldorfa bo z veseljem kidal gnoj in hranil kokoši.

Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!

Od vseh vasi je najbolj razvit Strunjan. V vasi imajo dva hotela, 3 restavracije, gostilno, nekaj postelj in predvsem Praznik kakijev. To je daleč največji dogodek v naši občini, ki pa je žal neizkoriščen oz. ima še velike potenciale. In ker je dobre stvari treba fotokopirati, so naredili še Praznik artičok.

Sečovlje, kraj z gasilsko veselico in Solinarsko šagro. Dragonja, s kmečkim turizmom in eno restavracijo. Na hribu pa zares ni ničesar. Naj bi bila le ena gostilna.

Na tem mestu bi rad pohvalil turistična in kulturna društva, ki se v vseh teh vaseh zelo trudijo! Z različnimi prireditvami in dogodki poskušajo animirati domačine in vsaj za kak dan na leto v svoje kraje pripeljati forešte iz mesta.

Nalijmo si čistega vina

Kaj pa si lahko gosti ogledajo, kaj lahko počnejo, kam gredo lahko jest ali lahko kje prespijo v zaledju? Postavil bom najpreprostejše vprašanje. Kako lahko sploh pridejo na hrib? Odgovori so znani in porazni.

Pravijo, da je Padna v zadnjem letu hit. Letos naj bi jo obiskalo kar 2000 turistov s križark. Kaj pa če odmislimo turiste s križark, koliko drugih ljudi je prišlo obiskat Padno?

Po resnici povedano na hribu ni ničesar (organiziranega), zaradi česar bi se turistu splačalo narediti tako dolgo pot.

Ne bi rad dajal v nič želje in truda nekaterih.  Ampak to, da se organizirata dve šagri in da se prenese E točko iz ene vasi v drugo, ni nek velik dosežek.

In kaj pravi strategija turizma?

Sedaj je prišel trenutek, ko je treba odpreti strategijo turizma v piranski občini in pogledati, kaj ona pravi o turizmu v zaledju?

Hiter pregled kazala nam pove, da v kazalu o zaledju ni ne duha ne sluha. Na 138 straneh dolgi strategiji razvoja turizma v občini Piran 2009–2015 o razvoju turizma v zaledju ne piše čisto nič!!!

Zakaj je temu tako?

Ker so strategijo pisali hotelirji, ki jim zaledje ne pomeni nič. Veliko pa piše o golfu in o gradnji novih hotelov oz. o novih posteljah, wellnessu in kongresnem turizmu. Le kdo bi vedel, zakaj …

Kako so to naredili drugje?

Če se želimo iti turizem v zaledju, moramo najprej narediti seznam vseh atrakcij. Le-te so lahko: cerkve, pokopališča, kmetije, torklje, posamezne hiše, vinske kleti, energetski kraji, osli, boškarini, ljudje, zgodbe o štrigah ... Istrska kultura je drugačna, je unikatna in tujci si jo želijo spoznati. V drugem koraku moramo ugotoviti, kaj kdo ponuja in kdo od vaščanov je sedaj takoj pripravljen vlagati v turizem. V tretjem koraku pa moramo začeti voziti turiste v zaledje. Sproti bi bilo potrebno pisati projekte in se z njimi prijaviti na različne domače in evropske razpise. V par letih se zaledje lahko zelo razvije in postane močna dodana vrednost piranskega turizma.

Ko bo začel veljati slogan »V slogi je moč«, ko bodo hotelirji svojim gostom prodajali izlete v zaledje in bo v zameno zaledje prihajalo v center, si bodo vsi rezali večje kose pogače.

Ampak nekdo mora hotelirjem povedati, da je njihova ponudba brez zaledja osiromašena za en velik in pomemben del kulturne identitete kraja. In prav to je del, ki je edinstven in s katerim se bodo ločili od drugih hotelov, ki se razprodajajo in ponujajo le morje in sonce.

Veliko vasi, krajev in občin po Sloveniji se je že samoorganiziralo in se pričelo tržiti in služiti in ni hudič, da se bo to enkrat zgodilo tudi v piranski občini. Če ne bo tega naredil ta župan, bo pa naslednji. Vzemite to kot droben nasvet, v prostoru kjer ni nič, že čisto majhna sprememba naredi velik efekt. Zato začnite postavljati turizem v zaledju. S tem boste odprli tudi nova prepotrebna delovna mesta. Vasi se bodo same začele obnavljati, kvaliteta življenja se bo dvignila in marsikdo bo raje ostal doma, kot pa da se odpravi s trebuhom za kruhom.

V razmislek …

Kako je turistična politika kratkovidna, se lepo kaže v Prazniku kakijev. Kdo od Občinarjev ali turističnih delavcev sodeluje pri organizaciji največje prireditve v naši občini? Ali je kdo pomisli, da je ta prireditev že prerasla okvire Strunjana in da bi lahko bila donosna za celo občino? Pravijo, da v treh dneh Strunjan obišče okrog 15.000 ljudi, ki kupijo kišto kakijev in gredo domov. Pomislite na slogan V slogi je moč. Treba je pomagati Strunjančanom, da dobijo 30.000 ljudi na svoj Praznik in potem te ljudi razvoziti naokoli po celi občini. Tej masi ljudi, ki že pride k nam, je treba ponuditi še nekaj več in jim tako pobrati več denarja. Saj razumete, če vsakemu poberemo samo 1 € več je to 15.000 €, če pa nam uspe pobrati 10 € več od vsakega je to že zelo velika številka.

Strategij in turistične politike ne morejo voditi ljudje, ki imajo sobe s pogledom na morje in ki zaledju kažejo hrbet.

Prepoznati moramo našo drugačnost kot našo edinstvenost in našo moč!

Namesto zaključka en droben predlog.

Občina naj uvede nagrado za naj turistični dogodek leta in za naj turističnega delavca leta. S tem bo dala turizmu pomen in mesto, ki si ga zasluži v najbolj turistični občini v Sloveniji!