"Ko sem poslušala, da obiskovalci spijo v župnišču in celo na slami pod senikom, mi je bilo jasno, da v širši okolici obstaja potreba po prenočiščih, predvsem takih, ki bi ustrezala mladim," razlaga Pliskovljanka Marija Turk, pobudnica ustanovitve Razvojnega društva Pliska. Na sežanski občini je njena ideja padla na plodna tla, tako da so odkupili eno od vaških hiš in jo preuredili v mladinski hotel. "Le za nekaj dni nas je pri otvoritvi prehitela ljubljanska Celica, sicer bi bil naš hostel prvi v Sloveniji," smeje doda. Z ureditvijo namestitev pa se je prava zgodba v Pliskovici šele začela.

Ovca ali ptica? Oboje!

Pliska, po kateri je društvo dobilo ime, obenem označuje vrsto kraške ptice, pa tudi ovce. Najprej se je poimenovanje nanašalo na ptico, a je potem prešlo še na ovco, ki enako živahno (kot ptica) poskakuje, ko jo prva obletava. "Društvo in hostel od ustanovitve naprej delujeta z roko v roki, za svoja so ju sprejeli tudi vaščani," nadaljuje  sogovornica. Društvo namreč organizira veliko dogodkov v Pliskovici skozi vse leto, pri čemer največja – Dan odprtih borjačev in Festival kamna obišče po dva tisoč ljudi.

Začeli so s tematsko potjo

Turistično ponudbo Pliskovice so pred 13 leti utemeljili na „Pliskini učni poti“, ki je dolga šest kilometrov in je označena z ovčko Plisko.  To je bila osnova za pridobitev prvih evropskih sredstev. Pri tem in nadaljnjih razpisih je društvu Pliska zelo pomagal velik ljubitelj Krasa, danes pokojni, Igor Maher. "Uspešni smo bili predvsem zaradi tega, ker smo se številnih projektov lotili z veliko ljubezni do domačega kraja," se v pogovor vključi Breda  Durcik, nova predsednica društva, sicer pa gospodinja turistične kmetije z nastanitvijo, ki je v vasi. V društvu trdno verjamejo, da se morajo zavzemati za tako ponudbo Pliskovice, ki bo poštena tako do njenih prebivalcev kot do okolja. Prava formula je po njenih besedah ta, da imajo vaščani vso vas za svojo, ne pa da jih skrbi le, kako imajo urejeno svoje dvorišče.

Razvijajo etno turizem

Nove ideje se Pliskovljanom utrnejo tudi med pohodi. "Ko smo se ob ustanovitvi društva podali na pot, ki so jo prehodile naše mame in none, ko so mleko nosile v Zgonik - od tam pa so ga nato dobavljali v Trst -, smo hitro ugotovili, da imamo še eno  tematsko pot, in tako naprej," pripoveduje Turkova.  Zahvaljujoč vaškemu mojstru Jerneju Bortolatu vse večji pomen pridobiva tudi kamnoseška dejavnost. Letos bo 20. in 21. junija že tretjič zapovrstjo organiziran Festival kamna, v okviru katerega poteka tudi državno tekmovanje mladih kamnosekov in delavnice kamnoseštva.  Poleg tega prirejajo delavnice izdelovanja drenovih metel in pletenja košev. Poletni čas popestrijo s številnimi predstavami in koncerti. Prepoznavnost Pliskovice je obenem šla na roko domačim ponudnikom kmetijskih izdelkov, predvsem vina – terana.

Med tujci največ Francozov

Nekaj več kot pol obiskovalcev mladinskega hotela iz Pliskovice je Slovencev, med tujci pa prevladujejo Francozi, nato Italijani, sledijo Nemci, Avstrijci, Čehi in Poljaki, naštevata vodja hostla Laura Fornazarič in njena sodelavka Ines Babič. Imajo 35 ležišč in letno ustvarijo tri tisoč nočitev, kar pomeni, da jim med glavno sezono, od aprila do oktobra, dela ne primanjkuje.  

Ob mojem odhodu so dvorišče pred hostlom napolnili razigrani kolesarji, ki so za Pliskovljane v teh mesecih tako rekoč  vsakdanji prizor.