"Takšne čudovite in enkratne razstave bi bili veseli povsod po svetu," je razstavljeno ocenil priznan strokovnjak za tovrstne starine Goran Mijič. Zbirka obsega velikonočna jajca, manjša okrasna jajca, namizne ure, okrasne palice, pojoče skrinjice, parfumske stekleničke, cigaretnice, okrasne doze za shranjevanje zlatnikov, okvirje, okrasne nože, živalske figurice, šatulji šaha, cesarski kočiji, okrasno drevesce z jajčki, skrinjico, pudrnico, kelih, ladjo, podstavek za slike, domine in broško. Vsi izdelki so enkratne zlatarske mojstrovine, ki so opremljene z žigom izdelovalca Fabergé in inicialkami mojstra izdelave. Seveda so narejene iz zlata in srebra ter okrašene z rubini, diamanti …

Zlasti je znanih tistih 56 Fabergéjevih jajc, ki jih je med leti 1885 in 1917 izdelal za carja Aleksandra III. in njegovega sina carja Nikolaja II. Ruska vladarska družina je namreč z njimi in drugimi Fabergéjevimi izdelki rada obdarovala svoje sorodnike in prijatelje. Fabergé si je tako pridobil mednarodno prepoznavnost in kmalu odprl svoje poslovalnice tudi v Moskvi, Odessi, Londonu in Kijevu. Njegova tradicija je živa še danes.

Ta carska jajca dosegajo astronomske cene, saj so pred leti enega na dražbi prodali za neverjetnih 12,5 milijona evrov. Zato ni nič čudnega, da so minuli teden tatovi skušali ponoči z vlomom v Benečanko priti do njih. Seveda je poslopje glede na veliko vrednost, ki jo hrani te dni, skrbno tehnično in fizično varovano, tako da so bili naivneži zaznani že pred vhodom in so jo ucvrli v noč.

Čeprav v Piranu ni razstavljeno nobeno od najbolj slovečih jajc, ki jih je naredil za rusko carsko družino, si lahko napasete oči na drugih Fabergejévih jajcih in dragocenih zlatarskih mojstrovinah. Ne boste razočarani. Gre za zasebno zbirko Slovenca, ki želi ostati anonimen. Kot je povedala Gordana Purić Mlakar iz piranskega društva Čikole čakole, ki je pred tremi leti oživelo Benečanko, pa je skromen človek, ki tudi kot mecen rad pomaga pri razstavah in programu, ki ga vse bolj smelo ponuja ta piranska znamenita hiša. "Je zaljubljen v Piran in nas v naših prizadevanjih močno podpira. Tudi po njegovi zaslugi je ogled razstave brezplačen. Vstopnine na razstavo namreč ni, zbiramo pa prostovoljne prispevke za obnovo pročelja Benečanke," je povedala.  

Kot pravi poznavalka Fabergéja, univerzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka Anka Hančič, je mojster zlatarsko znanje pridobil kot vajenec v letih 1861–1864 v velikih evropskih centrih zlatarske obrti v Frankfurtu, Benetkah in Parizu. Podrobnosti o tradiciji ruskega oblikovanja draguljev in drugih zlatarskih izdelkov se je priučil v Muzeju Hermitage, kjer je več let prostovoljno delal kot restavrator in cenilec starin ter draguljev. Leta 1872 je prevzel vodenje očetove zlatarske delavnice v St. Peterburgu in jo počasi preoblikoval v ogromno podjetje z več delavnicami.

Imel je zelo zahtevne standarde, zato so izdelki iz njegove delavnice izjemne kvalitete, narejeni so iz najboljših materialov in izpod rok najbolj nadarjenih oblikovalcev ter umetnikov tistega časa. Originalnost in vedno nove ideje, stili ter oblike so mu omogočali, da je bil vedno pred konkurenco in svojimi posnemovalci, ki so s pridom izkoriščali njegovo priljubljenost ter posnemali njegove izdelke.