Piran gosti tri mogočne bronaste skulpture

Piran

Čeprav nekaterim sprva ideja o postavitvi dveh mogočnih bronastih kipov akademskega kiparja Jakova Brdarja na ogled v piranskem mandraču ni bila všeč, so Pirančani v petek množično in z navdušenjem prišli na otvoritev njune razstavitve. Skupaj s kipom Križanega, ki je razstavljen v propadajoči cerkvi Marije Zdravja na Punti, bo Piran vse tri skulpture gostil do konca septembra.

Razstavo vseh treh skulptur so najprej uradno odprli tik pred sončnim zahodom na pomolu, kamor so prišli pred kipa Ona in On tako rekoč vsi zagreteži za piransko umetniško sceno, nato pa se je dogajanje preselilo še k Križanemu v cerkev Marije Zdravja. Precejšnje zanimanje za razstavo gre vsekakor pripisati ugledu in veličini umetnika Jakova Brdarja, pa tudi dejstvu, da v Piranu kake razstave tako velikih kipov na prostem oziroma javnih površinah že dolgo ni bilo. 

Akademski kipar Jakov Brdar se je rodil leta 1949 in je kiparstvo študiral na ljubljanski likovni akademiji, kjer je leta 1975 diplomiral ter leta 1979 opravil še specialistični študij. Študijsko se je izpopolnjeval v Parizu in Berlinu. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Kipar Jakov Brdar je javnosti znan po mnogih javnih spomenikih in kipih v slovenskem prostoru ter tujini. Njegove so na primer izjemne skulpture Adam in Eva, Prometejater Satira, ki stojijo na ljubljanskem Mesarskem mostu, pa ljubljanski spomenik Rudolfu Maistru, spomenik Ikarusu v Kopru in med drugim je ustvaril tudi Pegaza, ki stoji pred Mestno galerijo v Piranu. Za kiparsko skupino Pridiga pticam je leta 1998 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Razstava treh kipov v Piranu je velik in pogumen projekt, ki ga je pripravila Polona Senčar iz agencije Maona, njen pokrovitelj pa je župan Peter Bossman. Ta se je v otvoritvenem nagovoru zahvalil kiparju, da je kipe razstavil v Piranu, predvsem pa pobudnici prireditve Poloni Senčar. Poudaril je, da je uresničila že precej piranskih projektov kulturnega značaja in spomnil, da je v mesto pred leti pripeljala izjemno razstavo Sijajni pop. Ob tem je napovedal, da bo občina tudi v prihodnje podpirala projekte, ki mestu dodajo kakovost in vsebino. "Dobra ponudba na kulturnem področju je spodbuda turistom, da obiščejo mesto," je dejal in dodal, da je ponosen, da lahko obiskovalci Pirana vidijo, kako se v mestu umetnosti in arhitekture umetniška dela uvrščajo tudi v zunanji prostor.

Kiparja Jakova Brdarja in svoj umetniški pogled na njegovo delo ter tri skulpture je predstavil muzejski svetnik Andrej Medved. "Skulpturi v togi egipčanski drži s ptičjo glavo, vidim kot priči, kot varuha kristusovega groba, kristusove tombe. Čuvata neko skrivnost, ki jo doživljamo skozi tisočletja," je dejal med drugim o treh kipih.

Seveda se je občinstvu predstavil tudi njihov avtor Jakov Brdar, ki je povedal kako so nastajale skulpture in se zahvali Poloni Senčar ter Andreju Medvedu za njun prispevek k razstavi. Dogajanje na pomolu ter v cerkvi Marije Zdravja so prijetno popestrili Senčar Tonja trio, pianist Janko Kastelic in baritonist Paolo Rumetz.

Deli novico:

pimar |  14 .08. 2014 ob  12: 24
Ne drži trditev da so prišli množično. Le peščica jih je bilo. Vsi ostali so mnenja, da to ne spada v mesto Piran.
degustibusnonestdisputandum |  11 .08. 2014 ob  00: 10
Dobro ma česa gršega od tega strašila za galebe niso našli? Jao ti kvaziumetniki...
Jakova |  10 .08. 2014 ob  12: 39
je v politične namene uporabil že jankovič. Koprskemu ljubitelju hitrih avtomobilov in sodišč pa to kljub naporom stroke ni uspelo.
Alchemist |  09 .08. 2014 ob  16: 33
"Zloraba umetnosti v politične namene po domače povedano."

Politika in umetnost sta že iz antike naprej intimno povezani in zelo tesno prepleteni. Zatrjevat da politika in umetnost nista povezani, je po mojem mnenju sprenevedanje. Vsi vladarji preteklosti so uporabljali umetnost za samopromocijo, cerkev še toliko bolj izrazito (poleg uporabe v didaktične namene). Tudi moderna umetnost je zelo politična, ameriški abstraktni ekspresionizem kot lep primer. Umetnost ni le osebna in intimna, tudi družbena in včasih močno politična.

Politika in umetnost |  09 .08. 2014 ob  16: 08
Ne, ni odprto prostemu razmišljanju. Ampak poanta tega je, da se na dogodku in v članku pojavi ime Bossman, ki da je celo pokrovitelj. Bi rad videl, koliko je primaknil iz svojega žepa. Zloraba umetnosti v politične namene po domače povedano. Nič narobe, naj se pa vsaj jasno pove.
Interpertacija |  09 .08. 2014 ob  14: 35
Mene pa zanima pomen, oziroma simbolika skulptur...kaj predstavlja jastrebski kljun na glavi in zakaj sta kipa obrnjena eden proti drugemu...zakaj ima eden stisnjene pesti, drugi pa iztehnjene dlani...je to odprto prostemu razmisljanju?