Milan Krek

"Varna soba je nastala ob dejstvu, da je veliko uporabnikov drog uporabljalo droge v neugodnih razmerah, kot so javna stranišča, železniški vagoni, podrtije in v parkih itd. To se je imenovalo kot odprta scena. Raziskave na terenu so pokazale, da je veliko smrti med uporabniki drog ravno zaradi neustreznih prostorov in pogojev injiciranja. Uporabniki so po injiciranju ostali sami in če so potrebovali pomoč, je niso dobili in so umirali zaradi posledic, ki bi jih preprosto lahko rešili tudi laiki, a teh ni bilo. Drugi razlog pa je bila souporaba pribora in posledično prenos HIV in hepatitisa C in drugih obolenj. Skrivanje te populacije pred javnostjo ima veliko negativnih posledic in ne nazadnje tudi smrti," pravi Milan Krek, ki prihaja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in je vodja območne enote Koper. Namen varne sobe je ohranjanje življenj uporabnikov drog in zmanjševanje posledic zaradi uporabe drog. Tretji razlog pa je tudi ta, da bi soba dala možnost svetovanja uporabnikom drog, ki sicer še dolgo časa ne bi prišli v programe pomoči. Tako pa bi imel vsak možnost posveta ter tudi zmanjšanja tveganja in tudi neposrednega vključevanja v programe pomoči.

V Sloveniji novost

V Sloveniji te oblike pomoči že poznamo, vendar pa nam še ni bilo dano, da bi imeli varno sobo v Sloveniji. "Na to se pripravljamo že več kot 10 let, ko smo videli te oblike rešitev v Frankfurtu in drugih evropskih mestih. Podatki s terena govorijo o tem, da je veliko oseb, ki si vbrizgavajo različne droge v različnih neugodnih razmerah (WC, vagoni, pod mostom, skratka tudi v Sloveniji obstaja odprta scena). To nam govori, da je treba vzpostaviti te programe tudi v Sloveniji, če hočemo slediti stroki in ne zaostajati ter če želimo pomagati odvisnim od drog, da bi dlje in kvalitetneje živeli," pojasnjuje Krek.

Varna soba ima to možnost, da uporabniki dobijo že na vhodu sterilni pribor in da imajo urejen prostor z mizo in ogledalom ter gorilnikom, ki omogoča varnejše injiciranje droge. Če pride do kakršnega koli zapleta pri injiciranju ali kasneje, je osebje usposobljeno, da ustrezno poseže vmes in reši življenje posameznika. Osebje je usposobljeno za svetovanje, zato mu lahko pomaga z nasveti, tako z vidika varnejšega injiciranja kot tudi reševanja njihovih vsakodnevnih problemov, ter jih napotuje v različne ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti in druge programe.

Praksa iz drugih držav kaže na to, da se ob vzpostavitvi varne sobe bistveno zmanjša tveganje za okužbe s HIV-om in hepatitisom C ter da se pomembno zmanjša tudi tveganje, da bi se prenesel HIV na ostale prebivalce.

Na Obali imamo veliko točk uporabe drog v naravi ali drugih neugodnih pogojih. Ljudi, ki se vsakodnevno injicirajo droge v neugodnih pogojih, je veliko. "Tudi nas same, ki že veliko časa spremljamo to področje, je pri raziskavi presenetilo, koliko je tega. Imamo že terensko vozilo, ki vzpostavlja stike z uporabniki drog, zato imamo relativno dober vpogled v terensko dogajanje. Torej ne govorimo na pamet, ampak imamo tudi konkretne dokaze, ki smo jih posneli v kratek film, ki je bil že prikazan na srečanju strokovnjakov", še dodaja Krek, ki sicer velja za enega od pionirjev borbe proti prepovedanim drogam na Obali.

Nad odvisniki bi bdeli strokovnjaki

"Varno sobo bi nadzorovala posebna skupina strokovnjakov, ki bi nenehoma evalvirala program. Ravno zato ker je program tako zahteven in potrebuje visoko profesionalni nivo, ni mogoče teh programov financirati z donacijami in drugimi nestabilnimi prispevki. Ker pomembno vpliva na zmanjševanje škode zaradi uporabe drog, se pričakuje, da bo ta program redno financiran iz sredstev zavoda za zdravstveno zavarovanje, saj vložek v ta program pomembno zmanjšuje stroške zdravljenja za HIV, hepatitis C in druge bolezni, ki so povezane z uporabo drog in močno obremenjujejo zdravstveno blagajno. Vlaganje v te programe ima jasne finančne koristi za zavarovalnico in seveda velike koristi za prebivalstvo in uporabnike drog. Ceno delovanja take sobe ocenjujemo na okoli 140.000 evrov letno," še dodaja Krek.

Pri tem je treba povedati, da je letna zdravstvena in socialna oskrba oseb, okuženih s HIV-om in hepatitisom C, in zdravstvena oskrba drugih zapletov pri uporabi drog na odprti sceni tudi veliko večje breme za zavarovalnico, kot bi bila varna soba. "Zato pričakujemo, da bo varna soba financirana iz sredstev zdravstvenega zavarovanja, da bo lahko delo v sobi na visokem strokovnem nivoju in da bomo imeli maksimalne koristi od nje, tako uporabniki drog kot tudi prebivalstvo v celoti," še pravi Krek.

Krek dodaja, da so osebe odvisne od drog zelo previdne. Zato bo verjetno na začetku obisk slab. Kasneje pa bodo to sprejeli, tako kot so to v drugih državah. "Še posebej zna biti problem zato, ker je to nov pristop in nov program. Toda kot imam izkušnje z njimi, se bodo kmalu navadili na program. Problem bi bil, če bi bil ta program uveden projektno in ko bi projektnega denarja zmanjkalo, bil program ukinjen, kar bi lahko imelo veliko posledic. Zato se trudimo, da bi nam bili za program zagotovljeni dolgoročni viri financiranja, kajti le na ta način lahko zagotovimo kvalitetno delovanje sobe. Treba je povedati, da je to zdravstveni program za marginalne skupine," je še sklenil Krek.