Člani odbora so o pobudi včeraj več kot štiri ure razpravljali za zaprtimi vrati, pred glasovanjem pa so sejo za 45 minut prekinili. Ob prekinitvi je predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) napovedal, da bo sejo obstruiral, razloga pa ni podal. Vodenje je prevzel Branislav Rajić iz vrst SMC, ki je pojasnil, da je Horvata zmotilo predvsem to, da ni bilo dovolj jasno obrazloženo, zakaj se mora vlada s predlogom sporazuma vrniti v DZ, kjer bodo o njem odločali poslanci.

Pobudo za začetek pogajanj je sicer po Rajićevih besedah podprlo šest članov odbora, trije so glasovali proti, dva pa sta bila vzdržana. Kot je pojasnila podpredsednica odbora in poslanka DeSUS Julijana Bizjak Mlakar, so bili vzdržani v poslanski skupini DeSUS. "Zato, ker vse pravne podlage niso jasne in razčiščene, vemo pa tudi, da zakon še ni stopil v veljavo in je to velika ovira. Hkrati so tudi vsebinski pomisleki glede vsebine izhodišč," je pojasnila.

Predlog za umik točke z dnevnega reda

Proti je glasovala tudi Levica, kjer so skušali po besedah poslanca Mateja T. Vatovca z več predlogi ta "škodljiv postopek ustaviti". "Najprej s predlogom za umik točke z dnevnega reda, ki ni bil sprejet, nato smo skušali skozi razpravo predstaviti, zakaj je pobuda taka, kot je zastavljena, škodljiva za strateške interese Slovenije," je dejal po koncu seje.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je podporo pobudi pozdravil. "Predložili smo izhodišča za začetek pogajanj, moja naslednja naloga pa je, da o tem obvestimo strateškega partnerja," je dejal. Kot je pojasnil, bo madžarsko veleposlaništvo o tem obvestil in predlagal, da bi se prvič sestali že v 10 dneh. O vsebini izhodišč za pogajanja Leben ni želel govoriti, ker je ta še zaupna.

Nekateri predlogi v nasprotju z zakonodajo

Vatovec je medtem dejal, da v pobudi ostajajo elementi, "ki bodo spravili koprsko pristanišče v nek podrejen ali vsaj ogrožen položaj". Meni tudi, da so nekateri predlogi izhodišč potencialno v nasprotju z določeno zakonodajo, kar je s tega vidika strašansko.

Vatovec je spomnil tudi, da zakon o drugem tiru še ni v veljavi, ta zakon pa je edini, ki bi v slovenskem pravnem redu postavil podlago za vzpostavitev t. i. javno-javnega partnerstva, za kar gre pri drugem tiru. Moti ga predvsem, da v pobudi ni zapisana dovolj dobra zaščita tega, "da ne bi prej ali slej prišlo do vpliva nad upravljanjem drugega tira in tudi samih kapacitet znotraj državnega prostorskega načrta glede Luke Koper".