Ene od vidnejših nagrad vsakoletnega ex-tempora so nagrade v obliki osebne ali skupinske razstave za najboljša dela avtorjev, starih do 35 let. Razstava je po pravilu v piranski Galeriji Herman Pečarič,podeljujejo pa jo Obalne galerije Piran. Na področju slikarstva je mednarodna strokovna žirija lani zanjo izbrala Nino Koželj, na področju keramike pa  Kristino Rutar in Josipo Čeliković. Razstavo njihovih del so odprli v petek. Na pot jo je ob predstavitvi umetnic pospremil nastop glasbene skupine  Kontrabant, med gosti pa je bil tudi nekdanji predsednik države Danilo Türk s soprogo.

Mlada perspektivna slikarka Nina Koželj, ki je diplomantka pedagoške fakultete in prihaja iz Ljubljane, se s samostojno razstavo predstavlja na Primorskem prvič. Na otvoritvi je njeno delo predstavila kustosinja Nives Marvin, ki je ob tem napovedala, da bo slikarka v tej galeriji kot mentorica posredovala svoje znanje otrokom lucijskega vrtca. Tokrat razstavlja svoj najnovejši ciklus slik Zverine. Na njih so na preprost način upodobljene živali kot so mačke, psi in lisice, ki gledalca popeljejo v poigravanje z lastno domišljijo in v različne asociativne interpretacije.

Keramičarki Josipo Čeliković in Kristino Rutar je predstavila kustosinja Tatjana Sirk. Kristina Rutar je rojena v Šempetru pri Novi Gorici in je že nekajkrat sodelovala na Ex-temporu Piran. Raziskuje možnosti, ki jih vreteno ponuja kot pripomoček za likovno ustvarjanje, še večji izziv pa ji je odkrivanje neštetih možnosti, ki jih glina ponuja za likovno izražanje. Rdeča nit njenih del je sestavljanje posameznih vrtenin v likovno funkcionalno celoto oziroma unikatni kiparski objekt.

Hrvaška umetnica Josipa Čeliković pa prihaja iz hrvaškega Slavonskega Broda. Na piranskem ex-temporu je lani sodelovala prvič in njeno delo z naslovom Kapsule je po mnenju žirije izstopalo s svežino, z domiselnostjo in estetiko minimalizma. V keramiki ustvarja objekte enostavnih oblik in jih igrivo kombinira z drugimi materiali, kot so rastline, zelišča, tkanine … Niza in podvaja jih v instalacije, ki odpirajo vedno aktualna družbena vprašanja kot sta odnos človeka do narave ter njegova odtujenost od lastnega bistva in družbe, v kateri živi. V instalaciji Viseči vrt je odtujenega človeka zamenjala z iz naravnega okolja iztrganimi rastlinami, ki človeku ustvarjajo iluzijo vračanja k naravi.