V uvodu seje je Štefanec predstavil poročilo o delu komisije v lanskem letu. Njegova osnovna ugotovitev je, da število prijav še vedno upada. Lani so prejeli 1083 prijav, leto prej nekaj več kot 1400, kar Štefanec pripisuje predvsem splošnemu stanju v družbi.

Izjemen porast je komisija zabeležila pri prijavah lobističnih stikov (2483), ki so se glede na leto prej praktično podvojile. Slednje je tudi posledica osveščanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je dejal Štefanec.

Lani je komisija izdala zaključne dokumente v 605 primerih suma korupcije, uvedla 133 prekrškovnih postopkov zaradi kršitve protikorupcijskega zakona, podala 84 naznanil in ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja in 118 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti.

Ocena stanja na področju korupcije je precej kritična do vlade, pravosodja in poslancev

Ocena stanja na področju korupcije, ki jo je pripravil KPK, je precej kritična do vlade, pravosodja in tudi poslancev. Za vlado dokument ugotavlja, da "smo bili v letu 2015 priča primerom, kjer bi pričakovali uresničitev vladne zaveze k učinkovitejšemu boju proti korupciji tudi v praksi". Konkretno izpostavlja problematiki avtorskih honorarjev ter dodatkov za stalno pripravljenost, ki sta neposredno zadevali tudi nekatere člane vlade.

"Tik pred tem sprejet vladni etični kodeks je še okrepil pričakovanja komisije in tudi javnosti, da bo vlada ustrezno ukrepala in s tem tudi utrdila svojo protikorupcijsko zavezo ter posledično ugled, a smo bili priča mestoma celo absurdnim izgovorom vpletenih ministrov ter vlade o tem, zakaj zaradi pomembnosti posameznikov ni potrebno ukrepati. Vlada je torej padla na lastnem preizkusu integritete," ugotavlja poročilo.

Šibkost javnega sektorja

Štefanec je včeraj dodatno opozoril na "šibkost" javnega sektorja, ko gre za korupcijo in izogibanje nasprotju interesov. Kritičen je do tožilstva in sodstva, ki da državljanom in pravnim osebam ne zagotavljata učinkovitega pravnega varstva, pa tudi do preveč zapletenih postopkov pri javnih naročilih.

Štefanec tudi ocenjuje, da ima politika prevelik vpliv na upravljanje državnega premoženja. "Načelno stališče komisije je, da se mora država tako ali drugače umakniti iz gospodarstva. Premoženje, ki ga upravlja država, namreč povzroča samo težave," je dejal. Dogajanje pri zamenjavi nadzornikov v NLB in Luki Koper je označil kot spodrsljaj. Poslance je tudi opozoril, da so "edini podsistem", ki še ni sprejel svojega etičnega kodeksa.

Komisija je sejo nadaljevala s splošno razpravo o poročilu in oceni stanja.