Pri neposrednih plačilih ostaja osnovno plačilo, t. i. plačilne pravice, a se njihova višina z letom 2016 znižuje. Ostajajo tudi zelena komponenta, proizvodno vezana plačila za zelenjadnice, za mleko v hribovsko gorskih območjih, za goveje pitance, strna žita in beljakovinske rastline, tudi shema za mlade kmete - a novi vstopi v shemo letos niso več možni.

Spremembi pri neposrednih plačilih sta predvsem dve: dopolnjuje se vzdrževanje kmetijskih površin (dodaja se vzdrževanje na rodnih zemljiščih oz. njivah) in spreminja definicija za trave ali druge zelene krmne rastline (nanaša se na deteljo, lucerno ali sudansko travo). Vstopi v posamezne ukrepe kmetijsko-okoljskih in podnebnih plačil v programu razvoja podeželja so možni le še letos (za poljedelstvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, travinje in hmeljarstvo).

Zbirne vloge vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev

Vnos velja enako kot v preteklih letih - obvezen je elektronski vnos, možen pa je tudi samostojni vnos na spletu ali pri kmetijsko svetovalni službi. Kmetje lahko vse informacije dobijo tudi na spletnih straneh agencije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Kmetje se lahko tudi letos pri oddaji zbirne vloge obrnejo na javno kmetijsko svetovalno službo, ki deluje pod okriljem KGZS. Letos so pripravili 76 vnosnih mest po vsej državi, delal pa bo 201 aktivni svetovalec. Tudi letos pričakujejo med 58.000 in 59.000 vlagateljev, ki jim bodo nudili pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog in jo tudi oddali.

Lani so kmetom skupno izplačali 292,5 milijona evrov, od tega 252 milijonov evrov iz evropskih skladov in 40 milijonov evrov iz slovenskega proračuna.