Po poročanju Financ so Italijani in DUTB od julija, ko je slaba banka izbrala (edinega) kupca, morale prepričati banke upnice, da zrežejo še nekaj manj kot 150 milijonov evrov posojil, ki jih Cimos v nobenem primeru ne bi mogel plačati. Transakcija naj bi po neuradnih informacijah bila vredna okoli sto milijonov evrov. Kupnine ne bo, Palladio bo moral vrniti preostala posojila in dokapitalizirati Cimos.

Ker prisilna poravnava ni zadostovala za rešitev Cimosa, se je stanje le še slabšalo. Cimos je visel in še visi na nitki, s tem pa tudi pet tisoč delovnih mest po regiji, približno 1.700 v Sloveniji.

Cimos je bil pred stečajem, država ga je reševala, upniki so rezali dolgove, a ni veliko pomagalo. Cimos trenutno tekoče poravnava svoje obveznosti, izboljšal je stroškovno učinkovitost, novi vodilni so od imenovanja julija lani priskrbeli za 120 milijonov novih poslov. Po neuradnih podatkih bi bil brez teh poslov Cimos že v stečaju. S tem bi bilo v Sloveniji na cesti nekaj manj kot dva tisoč ljudi, po Balkanu še približno tri tisoč zraven. Ali bo Cimos preživel, naj bi se pokazalo šele po prodaji.

Skupina Cimos je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila za 151 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 5,4 milijona evrov ali 3,2 odstotka manj od načrtovanega in polovico celoletnih lanskih. Čistega dobička je bilo za 680 tisoč evrov.

Po poročanju Financ prodaja družbe  še vedno lahko pade v vodo. Največja grožnja prodaji je tožba hrvaške slabe banke (DAB) v višini 20 milijonov evrov. Skupaj z obrestmi je tožba težka več kot 50 milijonov evrov. DAB še ni potrdila odločitve za morebitno poravnavo, ki so jo ponudili Italijani. Če DAB poravnave ne sprejme prodaje ne bo.

Enako bo, če bilateralne banke, to so tiste, ki nimajo zavarovanih terjatev, ne sprejmejo novih rezov. Upniki so nekaj časa špekulirali, da so dobro zavarovani pred stečajem, a niso. Svetovalna družba Alvarez & Marsalje naj bi tako po neuradnih informacijah že pred dvema letoma izračunala, da bi bile banke pri stečaju poplačane največ 12-odstotno. Z upadanjem prihodkov Cimosa je ta odstotek še upadel. Prazne, stare hale in stara oprema niso vredne veliko.

Italijani menijo, da Cimos lahko rešijo v dveh ali treh letih. Sedež svojega avtomobilskega dela bi prestavili v Koper, Cimos pa bi tako postal glavni v njihovem avtomobilskem portfelju. Po neuradnih podatkih večjih odpuščanj v slovenskem delu Cimosa ne bi smelo biti, tudi mariborski del ostaja, čeprav ga Italijani sprva niso želeli.

Holding s sedežem v Vicenzi upravlja svoje naložbe prek petih zasebnih naložbenih skladov in enega odprtega sklada. Za prevzeme je drugim posodil sto milijonov evrov, ima pa tudi svetovalno družbo za korporativne finance. V teh upravljajo okoli 820 milijonov evrov naložb. Cimos bi bila največja.