Špekulacije o tem, da se v severnem Jadranu, nedaleč od istrske obale, pod morskim dnom nahajajo nahajališča nafte, izvirajo še iz časov nekdanje Jugoslavije. Hrvaška, ki je resnejša sondiranja veliko let zavlačevala, je očitno v tem videla možnost za napolnitev izpraznjene državne blagajne. 

Nedavno so bile narejene prve raziskave, ki so potrdile domneve o prisotnosti nafte, očitno tudi količine niso zanemarljive, saj so številne svetovne naftne korporacije že izrazile zanimanje za izvedbo vrtanja in podrobnega iskanja. Hrvaška si pri tem mane roke, saj si država sama dragih vrtanj ne more privoščiti, naftne družbe pa po drugi strani pričakujejo, da bodo same imele prednost pri koncesiji za črpanje nafte, v kolikor same najdejo izvor črnega zlata. 

 Peticijo je dosedaj podpisalo 1200 oseb

Skepsa vse večja

Istrani so v veliki meri skeptični, bojijo se, da bi morebitne naftne ploščadi iz regije odgnale turiste, ker so ravno ti tisti, ki največ prinesejo v regijsko gospodarstvo. Naravovarstveniki pa opozarjajo, da gre za izjemno občutljivo območje, ki takšnega pritiska na okolje ne bi prineslo. 

Na spletu se je tako že pojavila mednarodna peticija proti karkšnemukoli iskanju nafte, predvsem za zaščito nekaterih morskih živali. Pobudniki peticije želijo zbrati 200.000 podpisov, trenutno so jih zbrali dobrih 1000. Sicer je težko verjeti, da bo takšna peticija ustavila apetite svetovnih korporacij kot so British petroleum, Exxon, Shell, Total, itd. Tudi hrvaški politiki so se povsem vživeli v vlogo voditeljev države bogate z nafto, nekateri ministri so govorili celo o novi Norveški sredi Jadrana. 

Tudi slovensko morje je "bogato"

Po informacijah geologov je zelo malo verjetno, da se pod slovenskim morjem nahaja nafta. Morda le v Piranskem zalivu, a v zanemarljivih količinah. So pa raziskave pokazale, da je veliko geotermalne vode. Zaenkrat še ni točnih podatkov o količini in natančni temperaturi vode. Zagotovo pa se skriva v 500 metrov debeli apnenčasti plasti, v kateri se zadržuje in segreva. "Spodbudno je, da vemo, da je nekje na tisoč metrih pod morjem mogoče izkoriščati toplo vodo, segreto na približno 40 stopinj Celzija, ki jo naši sosedje v Gradežu že s pridom uporabljajo," je že pred časom pojasnil Aljoša Žerjal iz koprskega podjetja Harpha Sea.