Dr. Kavčič je od leta 2010 je zaposlen kot docent raziskovalec na Institute of Gerontology pri Wayne State University v Detroitu. Njegovo znanstveno raziskovanje sega od zgodnje diagnostike Alzheimerjeve bolezni do raziskovanja zaznavnega in spoznavnega staranja pri zdravih starostnikih, pa do raziskovanja tistih dejavnikov, ki najbolj vplivajo na učinkovit kognitivni trening – umovadbo. Je tudi avtor knjige Umovadba za bistre možgane v poznih letih, ki nam poučno in razumljivo razlaga dogajanje v možganih, nevrodegenerativne bolezni in napotke, kako ohraniti bister um in zdrave možgane skozi celo življenje. Tisti, ki smo imeli priložnost spoznati dr. Kavčiča osebno, lahko rečemo, da pri njem velja znan angleški pregovor “practice what you preach”. Njegova pozitivna osebnostna naravnanost kaže, da živi življenje v tem duhu, kot tudi poučuje druge. Za njega velja, da je duh še bolj pomemben od zdravega telesa. “Da bi pa pamet delala, je treba včasih tudi malce izzvati možgane,” pravi z nasmeškom.

Da začnemo z biopsihologi. Vodili ste tečaj EEG-ja, ki je organiziralo Društvo biopsihologov Slovenije. Kako ste se imeli v njihovi družbi?

Zame osebno je bil to izredno prijeten in pozitiven dogodek. Delati, predavati takšni skupini zavzetih in vestnih študentov je bilo spodbudno. Če mladi kažejo tak pozitiven odnos, da se naučijo nekaj novega, potem se nam ni treba bati za prihodnost.

V Sloveniji se je po vaši zaslugi uveljavil pojem umovadba. Kako bi ga razložili s preprostimi besedami?

Ko sem poskušal bolj po domače prevesti strokovni pojem kognitivni trening, sem nekako potegnil paralelo s telovadbo. Z drugimi besedami, če za vadbo telesa rabimo izraz telovadba, potem se mi je zdel zelo preprost in lep izraz umovadba – vadba umskih sposobnosti. Torej umovadba je skupek določenih vodenih vaj za krepitev posamičnih umskih sposobnosti, kot so pozornost, kratkoročni spomin, dolgoročni spomin, reševanje problemov ipd.

Kako lahko ohranimo možgane čim dlje prožne, zdrave in bistre?

Tako, da pridno umovadimo. To pomeni, da delamo za umovadbo prirejene naloge ali pa zaposlimo naše možgane z novimi aktivnostmi (npr. učenje tujega jezika, učenje plesa, potovanje v nove kraje, obisk gledališča ipd.).

Ste nevroznanstvenik po duši?

V celoti! Relativno pozno sem začel doktorski študij, vendar se mi zdi moje delo kognitivnega nevroznanstvenika nadvse zanimivo, kajti iskanje povezav med vedenjem, različnimi umskimi sposobnostmi in možganskim delovanjem je nadvse zanimivo in izzivalno. In seveda še dokaj nepopolno razumljeno.

Na čem temeljijo naše zaznave, razmišljanje, spomin in osebna filozofija?

Z eno besedo, na delovanju naših možganov! Nič več, nič manj. Ta izjava lahko zveni dokaj redukcionistična, ampak zaenkrat še nimamo empiričnih dokazov, da je še kaj drugega, neka druga, dodatna sila, ki bi vplivala na naša razmišljanja, spomine in osebne filozofije.

Vemo, da staranje prizadene vse organe v našem telesu, tudi možgane. Kateri so prvi znaki, ki nakazujejo upad kognitivnih funkcij?

Prvi znaki, ki so najbolj opazni za vsakega, so težave s spominom. Glede na to da smo verbalna bitja, ki komuniciramo predvsem z izmenjavo besed, potem lahko vsakdo prepozna, da neka starejša oseba prepogosto pozablja dnevne dogodke oziroma pogosto sprašuje ene in iste stvari. Poleg tega so opazni tudi upadi na drugih umskih sposobnostih (kot je na primer vidno-prostorska zaznava), vendar je za prepoznavo teh znakov potrebno malo več strokovnega znanja.

Kako upočasniti globalni upad kognitivnih funkcij, kar strokovno imenujemo demenca?

Na upočasnitev upada kognitivnih funkcij, ki lahko privedejo do stanja demence, lahko vplivamo z zdravim življenjskim stilom. To vključuje zdravo prehrano, telesno in umsko aktivnost, navezovanje socialnih stikov ter skrb za naše telesno zdravje, s poudarkom na ohranitvi dobrega srca in ožilja.

Pravite, da je delovanje možganov tesno povezano z življenjskim slogom posameznika?

Seveda! Če skrbimo za svoje zdravje, smo fizično in umsko aktivni, pozitivno vpeti v lokalne socialne mreže (razna društva, prijateljske skupine ipd.), potem tak življenjski stil ne samo, da ohranja delovanje naših možganov, ampak jih celo krepi.

Možgani so del osrednjega živčnega sistema, ki je odvisno od pravilnega oziroma nepravilnega delovanja vseh drugih organov v telesu. Kako vi gledate na to povezavo?

To povezavo vidim predvsem v obratni smeri, ne samo, da so možgani odvisni od delovanja vseh drugih telesnih organov, ampak, možgani so tisti, ki uravnavajo delovanje vseh ostalih telesnih organov. Možgani so center nadzorovanja in odločanja za vsak naš organ, za naše celotno telo in dušo.

Kako to, da je pri starejših ljudeh raznolikost umskih sposobnostih neprimerno večja kot pri mlajših?

To je izredno zanimivo vprašanje, na katerega še nimamo dobrih odgovorov. Enostavno bi lahko rekli, da se tiste manjše razlike med posamezniki, ki so opazne že v zgodnjem življenjskem obdobju, enostavno s podaljševanjem življenja večajo in tako prihaja do večjih razlik. Je pa seveda dokaj zanimivo potem bolj natančno pogledati tiste, ki s staranjem ne kažejo velikega umskega upada, v primerjavi s tistimi, ki s staranjem kaj hitro umsko pešajo.

Katero področje dela vam je najbolj pisano na kožo?

Zaenkrat me še vedno najbolj privlači iskanje povezav med nevroelektričnim delovanjem možganov - elektroencefalografijo in različnimi kognitivnimi sposobnostmi. Sicer pa redno spremljam vse najnovejše objave z mojega področja, kajti nikoli se ne ve, kdaj bo objavljeno nekaj novega in obetavnega, kar me seveda lahko pritegne k delu na novem področju.

Sodelovali ste in sodelujete s številnimi raziskovalci in znanstveniki iz Slovenije, kako ocenjujete njihovo delo in pogoje dela?

Res je, da sodelujem s kar nekaj kolegi iz slovenskih univerz. Lahko rečem, da so zelo dobri kolegi, strokovni, marljivi in zanesljivi. In marsikateri od njih je zelo nadarjen in kaže velike potenciale za prihodnost. Kar se pa tiče pogojev njihovega dela, moram reči, da na splošno ne posedujejo vseh najnovejših raziskovalnih naprav, kajti te so običajno dokaj drage. Z drugimi besedami, slovenski kolegi, s katerimi sodelujem, so glede na to, kaj imajo pri svojem delu na razpolago, dokaj uspešni.

Uspeli ste v tujini. Na kaj ste najbolj ponosni pri svojem delu?

Svoje delo ocenjujem predvsem iz dveh vidikov: prvo, števila in kvalitete znanstvenih objav ter drugo, pridobivanje finančnih podpor oz. financiranja mojih raziskovalnih projektov. Lahko povem, da sem dokaj uspešen pri objavah – nekje med 2 do 3 letne objave rezultatov iz mojih raziskovalnih projektov je v dobrih, vodilnih, svetovnih znanstvenih revijah. In uspešen sem tudi pri pridobivanju financiranja mojih raziskovalnih projektov in to na najvišjem konkurenčnem nivoju. Pri tem mislim na ameriški nacionalni Institut za Zdravje (National Institute for health – NIH). Kot če bi tekmoval v NBA.

Seveda moram poudariti, da sem ponosen tudi na svoje delo doma. Tukaj bi izpostavil mojo knjigo Umovadba, ki je na moje presenečanje postala uspešnica, saj je bilo prodanih že skoraj 3000 izvodov. Nikoli si nisem predstavljal, da bo ta knjiga tako prodajana in verjetno tudi tako brana. Veseli me predvsem to, da je vsebina te knjige s poudarkom na umovadbi tako zanimiva, in seveda upam, do neke mere tudi koristna za slovenskega bralca.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost na področju znanstvenega del? Kateri izzivi so pred vami?

Delati naprej, kar počnem zdaj: to je zgodnja diagnostika Alzheimerjeve bolezni in znanstveno proučevanje uspešnosti kognitivnega treninga – umovadbe. Morda pa me v prihodnje pritegne še kaj novega - nikoli se ne ve.

Še za na konec. Že vrsto let živite in delate v ZDA. Kako vi gledate na ameriško predsedniško kampanjo 2016?

O tej temi bi lahko na podlagi osebnih prepričanj in pogledov povedal zelo veliko. Trenutno ocenjujem, da bomo dobili v ZDA prvo predsednico, kar bi bilo mnogo bolje, kot pa če bi zmagal Trump. Kar me še zmeraj najbolj preseneča je to, da ima Trump še vedno toliko podpore med ameriškimi volivci. To po mojem mnenju pomeni, da je v ZDA še veliko zelo konservativnih volivcev, ki so poleg tega tudi dokaj neizobraženi in rasistični. Nekateri še vedno sanjajo o "beli Ameriki", kjer bodo imeli belci v svojih rokah vse vajeti vodenja in nadzora v ZDA (kar pa je seveda dokaj utopično pričakovati).