Novela sodišču nalaga obveznost, da v primeru, ko sta predmet izvršbe dolžnikovo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerih dolžnik živi, in je dolg očitno nesorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, o postopku obvesti center za socialno delo. Ta mora po prejetem obvestilu začeti z izvajanjem socialne pomoči.

Predlog novele predvideva tudi dodatno varovalko, s katero omogoča, da lahko dolžnik tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj se opravi izvršba na drugo nepremičnini. Drugo sredstvo izvršbe ali drugo nepremičnino lahko po uradni dolžnosti določi tudi samo sodišče, če bo med postopkom iz evidenc, do katerih ima dostop, ali predloženih listin ugotovilo, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo terjatve.

V primerih, ko dolžnik ali sodišče ne bosta mogla predlagati oziroma določiti drugega sredstva izvršbe, pa je mogoče ob pomoči sorodnikov, sosedov in humanitarnih organizacij relativno nizek dolg poplačati, predlog novele daje dodatno možnost, in sicer, da se izvršba odloži za pol leta (vendar le enkrat). Preloži se lahko na podlagi obrazloženega mnenja centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila eksistenco dolžnika ali njegovih družinskih članov. Odlog lahko sodišče v takih primerih določi tudi brez obrazloženega mnenja centra za socialno delo, vendar le za tri mesece in le enkrat.

Predlog novele prinaša tudi zakonsko podlago za uvedbo spletnih dražb. Tovrstne dražbe bodo po prepričanju vlade prispevale k boljši izvedbi prodaje premičnin in nepremičnin, preprečile zlorabe, z njimi pa bo mogoče doseči tudi optimalnejšo ceno. "Z uvedbo spletne dražbe bodo zaradi prekinitve stika med dražitelji tudi zmanjšana tveganja medsebojnih dogovarjanj in izsiljevanj med ponudniki, ki so prisotna pri izvršbi na nepremičnine," je zapisano v predlogu novele.