Največji paradoks Cimosa je, da ima družba veliko naročil, dušijo jo le grehi iz preteklosti oziroma prevelika zadolženost. Cimos je bankam dolžan preko 400 milijonov evrov. Lansko poroštvo države za najem novih posojil v višini 35 milijonov evrov zaenkrat še ni dalo pravih rezultatov.

Vprašanje je, ali bodo te pristale na predlagano. Od 150 do 200 milijonov evrov dolgov Cimosa naj bi pretvorili v kapital, ostalo bi reprogramirali. To je predlog uprave. Medtem so veliki naročniki že nekoliko skeptični glede možnosti, da jim bo Cimos uspel zagotavljati svoje produkte. Posel v avtomobilski industriji je namreč tek na dolge proge. Vsaj 25 let, ker je sprva potreben razvoj, nato proizvodnja in še dolga leta po tem tudi zagotavljanje rezervnih delov.

"Kupci nas vseskozi podpirajo," so nam že pred časom sporočili iz Cimosa. A, kot kaže, jim voda vse bolj teče v grlo. “Če smo bankam odpisali toliko dolgov, bi jih nekaj lahko tudi Cimosu,” je za Pop TV dejal predsednik sindikata Neodvisnost v Cimosu Stanislav Goljuf.

Dolgoletni prvi nadzornik Andro Ocvirk s prstom kaže na državo. “V Nemčiji, ko so se začele težave, so avtomobilsko industrijo rešili v treh tednih. Mi Cimos rešujemo že štiri leta,” je dejal.

V zadnjem času pa na plano prihajajo tudi nekatere nepravilnosti. Razlog za nedavno kriminalistično preiskavo je namreč domnevno negospodarno ravnanje bivšega vodstva. Franc Krašovec je pred leti podpisal poroštvo za 3,8 milijona evrov kredita Viator&Vektorju pri Faktor banki. Ker je družba šla v stečaj, je Faktor Banka uveljavila garancijo, zato je dolg poplačal Cimos. Ta je sicer prijavil znesek kot terjatev v stečajnem postopku, a kriminalisti vseeno sumijo, da gre za negospodarno ravnanje. Denar je tako iz Cimosa odtekal tudi po nepotrebnem.