Türkovi vil že dve leti ne morejo uporabljati, trenutno nimajo ne vode ne elektrike

Zgodba sega v leto 2007, ko je bila na koprsko gradbeno inšpekcijo podana prva prijava zoper črnogradnjo na Parecagu, vendar tedaj inšpektorji niso ukrepali, vse do pomladi leta 2013, ko je zgodba prišla v medije.

Pritisk javnosti je bil izjemen, inšpektorat je takrat zelo hitro ukrepal in kmalu ugotovil, da gre res za črnogradnjo. Prišla je tudi odločba o rušenju, ki jo je sprva ustavila pritožba na upravnem sodišču, vendar je bila zavrnjena. Türkovi so poskušali s pritožbo na vrhovno sodišče, ki o zadevi še ni odločilo, vendar to ne zadrži sklepa inšpektorata, ki je izvršljiv, torej bi lahko prišlo do rušenja.

Zadnji rok, ki bi ga morali spoštovati, je potekel oktobra, znova je bilo rušenje odloženo, potem ko so Türkovi na piranski upravni enoti zahtevali spremembo gradbenega dovoljenja. Pred dnevi je bila ta zahteva zavrnjena, kar pomeni, da možnosti za legalizacijo objekta praktično ni več. 

Piranska občina spreminja prostorski načrt, kmetijska zemljišča ostajajo nezazidljiva

Piranska občina za območje, kjer se nahajata tudi sporni vili, pripravlja nov prostorski načrt, a tudi ta legalizacije ne bo omogočil. “Vsa kmetijska zemjišča bodo ostala kmetijska, ničesar ne bomo prekategorizirali oziroma spremenjali namembnosti. Sploh pa tega ne bomo počeli za posameznike, tako da zagotovo ne bomo odprli vrata legalizaciji črnogradenj,” opozarja župan Peter Bossman, in opominja, da občina za ugotavljanje legalnosti nima nikakršnih izvodov.

Čeprav občina o tem ne odloča, župan Peter Bossman prostora za legalizacije ne vidi

Kaj bi torej še lahko preprečilo rušitev? Pravno gledano prav nič, a podobni primeri kažejo, da je rušitev zelo malo. Nenazadnje večkrat dokazano na črno zgrajeni objekti nekdanjega prvega moža Vzajemne, Marka Jakliča, v Polhovem Gradcu še vedno stojijo.