Ali je diploma avtorsko delo, je neprimerna uporaba podatkov iz diplomske naloge že lahko plagiat, kdaj gre za plagiat? Ali lahko mentor podatke, pridobljene v diplomski nalogi študenta, uporabi za druge raziskave, v kakšni meri in pod kakšnimi pogoji? Kakšni so ukrepi za eno in drugo stran, kdo je odgovoren in kdo zadevo nadzira iz ene in druge strani? Vse to so vprašanja, na katera so sogovorniki iskali odgovore na posvetu, ki se je tematike plagiatorstva v znanosti in na visokošolskem nivoju tokrat loteval tudi in predvsem z druge plati – zaščite študenta.

Svojo zgodbo je na posvetu predstavil diplomant Matej Kleva (na fotografiji desno).

Znano je namreč, da plagiatorstvo v Sloveniji postaja vse večji problem, univerze pa po mnenju ŠOUP-a premalo pozornosti namenjajo tej temi, predvsem na točki, ko mentor oziroma profesor neprimerno uporabi podatke študijskega dela študenta. Eno takih zgodb je na posvetu predstavil diplomant kineziologije na FAMNIT-u, Matej Kleva, ki je podatke za empirični del svoje diplomske naloge sicer pod vodstvom in z usmerjanjem mentorja pridobil sam, nato pa čez eno leto po naključju ugotovil, da so ti podatki uporabljeni v enem izmed mentorjevih znanstvenih člankov.

"Zmotilo me je, da me ni o tem nihče obvestil, kljub temu da sem v diplomsko nalogo vložil veliko truda," je ob tem poudaril Kleva. Ob tem se je diplomant vprašal še, zakaj podpišemo izjavo k oddaji diplome, če potem prihaja do takih primerov. "Pa ne podpišimo in bo to last fakultete," je dodal.

Soavtorstvo določa zakon

Da gre za žgočo temo, se je strinjala magistrica Katarina Krapež iz Fakultete za management. Kot je pojasnila, soavtorstvo pri znanstvenih delih določa zakon, mentorstvo pa interni pravilniki posameznih fakultet. "Člani akademske skupnosti se moramo tem, do kje naj gremo kot mentorji, več pogovarjati," meni pravnica, ki pa je za konkretni primer povedala, da bi moral po njenem mnenju avtor članka, torej mentor, ustrezno navajati vir, iz katerega je črpal podatke.

"Če mentor presodi, da se podatki lahko razširijo v znanstveni članek, mora študenta ob tem povabiti k soavtorstvu, če študent to zavrne, gre za citiranje," pa je pojaasnil dr. Boštjan Šimunič z Znanstveno raziskovalnega središča UP. Pri tem je poudaril še en vidik tovrstnih dogodkov, in sicer tekme znanstvenih sodelavcev za točke. Če ne bi bilo tega, se to ne bi dogajalo, je prepričan.

In medtem ko so sankcije za študente, ki se poslužijo plagiatorstva, določene in stroge - od odvzema diplome do izključitve z univerze - so te na strani profesorjev po mnenju sogovornikov premalo urejene. Magister Primož Turk s Fakultete za management je pri tem izpostavil vprašanje, kako je možno, da do tega sploh prihaja. Po njegovem mnenju so študenti izgubili smisel študija, vsaj z vidika prehoda s študija na delovno mesto. Če študenti ne vidijo smisla študija, pisanja seminarskih nalog, pripravljanja na izpit, vrhunske diplomske naloge, so jim po njegovem mnenju pri tem dolžni pomagati profesorji.

So smisel izgubili tudi profesorji?

A tudi ti so lahko izgubili svoj smisel, saj raziskujejo, da bi objavili članke in dobili točke, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega poklica ali pa raziskujejo, da bodo dobili nek projekt. To je po Turkovem mnenju simptom, ki kaže na težave na univerzi. Da je humanistični motiv zamenjal ekonomski, je pri tem zakjučila moderatorka posveta Barbara Kramžar s Primorsko svetovalnega središča v Kopru.