"Tudi Nemčijo je prizadela kriza evra. Kratkoročne gospodarske napovedi so zato precej skromne, z napovedano gospodarsko rastjo okoli enega odstotka za leti 2012 in 2013. Temelji pa so še vedno pozitivni: obrestne mere so izjemno nizke, trg delovne sile pa robusten. Torej obstaja upanje, da bo gospodarska aktivnost dobila nov zagon, da se bo lahko pospešilo tudi povpraševanje po tujih izdelkih. Vendar pa ostaja velik "če," in sicer, če se evrska kriza ne bo stopnjevala. Tveganja za prihodnost torej ostajajo," pravi Scheide.

Joachim Scheide meni, da je glavni problem Evrope, da se ne znamo dogovoriti, kakšna naj bo prihodnost monetarne unije. Znotraj držav članic so velike razlike. Če nemško gospodarstvo okreva kot po običajni krizi, ima Španija velike težave. V regiji Jugovzhodne Evrope imata največjo rast Bolgarija in Srbija, najslabše pa se godi Črni Gori.

V Nemčiji je "trg dela" v dobri kondiciji, situacija ni slaba, vendar državo šibi evrska kriza. Če ta ne bo rešena, se bo tudi napoved gospodarske rasti uresničila kasneje in ne prihodnje leto. Za razliko od Slovenije gre dobro nemškemu nepremičninskemu trgu, kjer so cene zmerne, obrestne mere pa nizke. Slovenija je izvozno zelo odvisna od Nemčije.

Ob tem je poudaril, da imamo trenutno najvišje razmerje med BDP in dolgom v razvitih državah v času miru, tudi zgodovinsko se to razmerje dolgoročno veča. Razlog je, ker države v krizi trošijo, v času gospodarske rasti pa ne varčujejo, kot bi morale.

Slovenija ima prenizko notranjo potrošnjo, glavni izziv nova delovna mesta

Veljko Bole je na konferenci ocenil realno stanje v gospodarstvu: stroški dela glede na produktivnost v Sloveniji zaostajajo za evrskim povprečjem. Izvoz je še vedno največji dosežek slovenskega gospodarstva, slabo pa kaže predvsem na notranji potrošnji, ki je močno upadla. Prav tako se je zmanjšalo trošenje države. Ni pravih investicij.

Podjetja šibi nizko povpraševanje in neustrezno financiranje s strani bačnega sektorja. Na tehnološki ravni (v visokotehnoloških podjetjih) proizvodnja ne zaostaja: le 30 odstotkov držav evrskega območja je tu boljših od Slovenije. Bole meni, da bo kriza v Sloveniji trajala deset let (do leta 2016), pod pogojem, da ima Slovenija v tem času učinkovito vlado. Vlada, ki bi sprejela dobre reforme, bi potrebovala dve do tri leta za ureditev gospodarske situacije Slovenije. Za Slovenijo v letu 2013 strokovnjaka predvidevata 1,9-odstotno rast, letos pa 0,6-odstotni gospodarski upad. Upa, da bomo iz krize prišli po "normalni poti", brez pretresov, kdaj se bo končala, ne ve nihče. Ob tem poudarja, da se bo mogla morda ta kriza še poglobiti, da bodo politiki sprejeli prave rešitve za izhod iz krize. Kar je po njegovem mnenju najbolj zaskrbljujoče, je visoka nezaposlenost v Evropi, ki bo na tako visoki ravni ostala še dlje časa.

Morda vas zanima tudi:

O krizi iz novinarjevih ust

Trg čez mejo jih ne zanima

Alkoholizem na Obali še večja težava kot drugod po Sloveniji