Alkoholizem na Obali še večja težava kot drugod po Sloveniji

Ena največjih hib slovenskega naroda je že pregovorno ta, da (pre)velikokrat uteho za svoje težave išče v alkoholu. Slišali smo že, da smo "alkoholizirana" družba oziroma da ne znamo piti zmerno. Meja med zmernim pitjem in alkoholizmom je namreč zelo zabrisana. Tudi Obala na ta družbeni pojav ni imuna, kazalniki so še nekoliko slabši kot v ostalem delu Slovenije. Kako pomembno je prepoznati tovrstno odvisnost in kaj vse lahko preprečimo z zgodnjim zdravljenjem, smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, dr. Milanom Krekom. Pripravili pa smo tudi krajši anonimni intervju z ozdravljenim alkoholikom, ki nam je razkril svojo izkušnjo.

Alkohol je težava, to je takorekoč dejstvo. "Velikokrat zgrešeno mislimo, da imajo težave z alkoholom samo alkoholiki, kar pa ne drži. Alkoholizem definira zgolj najbolj problematično pitje, ki že sodi med odvisnosti, vendar težave povzroča tudi tvegano pitje," pravi Krek. 

Po podatkih populacijskih študij je v Zdravstveni regiji Koper približno 70 odstotkov zmernih pivcev. Po podatkih raziskave Cindi 2008 je odstotek čezmernih pivcev pri nas 12,9 odstotkov in se v primerjavi z leti 2004 in 2001 ni bistveno spremenil. Povprečje za Slovenijo pa je 9,9 odstotkov. Torej pomeni, da je naša regija bolj obremenjena z alkoholom kot preostala Slovenija. 

Težave tudi pri mladostnikih

Študije kažejo, da je bilo več kot 10-krat v življenju opitih 10 odstotkov dijakov prvih letnikov v letu 2007 v regiji Koper. V življenju je že pilo alkohol 94,4 odstotkov dijakov iz regije. Ti podatki so zastrašujoči. 

Tukaj se avtomatsko postavi vprašanje, kaj se šteje pod alkoholizem in kaj pod zmerno pitje. Meje so sicer zelo zabrisane in pri posameznikih lahko različne, vendar velja, da je sprejemljiva (nikakor pa ne priporočljiva!) količina na odraslo osebo 10 gramov čistega alkohola dnevno. Prevedeno v alkoholne pijače to pomeni en deciliter vina ali pol steklenice velikega piva ali eno šilce (0,3 dcl) žgane pijače dnevno. Omenjene količine odrasli osebi ob rednem uživanju ne bi smele pustiti dolgotrajnih posledic. 

Geografsko gledano imajo največ težav z alkoholizmom v vzhodnem delu Slovenije, tipčni "alkoholik" pa naj bi bil moški, star 4045 let, s poklicno izobrazbo.

Prehod je težko določiti

Prehod iz nealkoholika v alkoholika je neopazen in človek ga težko nadzira. Velikokrat so ljudje že močno odvisni od alkohola, pa tega še ne priznajo. "Zato je najboljši nasvet ta, da smo abstinenti in ne izzivamo usode po nepotrebnem," pojasnjuje Krek. 

Kaj nam prinaša kriza?

Znano je, da se s prihodom krize, izgube številnih delovnih mest in ponavadi poslabšanja statusa ravno najšibkejših socialnih skupin velikokrat razširijo različne odvisnosti. S tem se strinja tudi Krek. "Iz podatkov raziskav, s katerimi razpolagamo, zaenkrat to še ni razvidno. Sicer pa pričakujemo še rezultate zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki se je zaključila v mesecu oktobru 2012. Pričakovati pa je, da se bo v prihodnje poslabšal življenjski slog prebivalcev – slabše bodo prehranske, kadilske in pivske navade. Iz zgodovine človeštva in socialne medicine vem, da siromaštvo in brezposelnost prinašata s seboj tudi alkoholizem."

Težko si je priznati zasvojenost, a zdravljenje je edina pot

"Glede na družbeno sprejemljivost alkohola pri nas menim, da ljudje težav, povezanih z alkoholom, niti ne prepoznavajo, dokler nimajo drugih zdravstvenih težav, ki so posledica problematičnega uživanja alkohola. Zato se vključijo v zdravljenje pozno, kar ga samo otežuje. Potrebno je tudi povedati, da se nekateri nikoli ne ozdravijo in morajo z alkoholizmom živeti vse do konca življenja," še zaključuje Krek. Ob njih pa trpijo tudi svojci, med katerimi so še posebej ranljivi otroci. Zato bi moral vsak, ki začne uporabljati alkohol, vedeti, da je alkoholizem kronična in huda bolezen, ki ne prizadene samo staršev, ampak celo družino.


Anonimna izpoved ozdravljenega alkoholika

O težavah, ki jih s seboj prinaša alkoholizem, smo se pogovarjali tudi z osebo, ki je zasvojenost z alkoholom pustila za seboj. Gre za anonimno, vendar zelo iskreno izpoved. 

Koliko ste stari?

39.

Zakaj ste postali alkoholik, kaj vas je privedlo do tega?

V življenju, v svoji družini sem imel težave doma, bilo mi je zelo težko, nisem mogel spati, tako sem popil kakšen kozarček. Ne da bi se zavedal, brez kozarčka sploh nisem mogel več. V bistvu pa to sploh ni bil problem, saj ni nihče, z mano vred opazil, da je tega vedno več. Doma smo vedno imeli domače vino, žganje, borovničevec, orehovec in drugo, to je bila navada.

Ali ste v alkoholu iskali uteho?

Da.

Kdaj ste se pričeli zavedati, da imate težave z alkoholizmom?

Šele ko so mi drugi rekli. Meni se nikoli ni zdelo, da pijem več kot ostali.

Kako je potekal proces zdravljenja?

Po tem ko mi je več prijateljev in kolegov previdno omenilo, da morda pijem preveč, pa še nekaj takih dogodkov se mi je zgodilo, da sem bil na tem, da končam v bolnici, se je bilo treba odločiti. Očitno sem moral priti do zida, da sem bil sposoben reči, kako bom živel, ali tako, da končam pod mostom ali pa da nekaj naredim s seboj in zase. Je pa to vse trajalo kar nekaj let.

Kako težko se je odreči alkoholu danes?

Nič ni več težko, saj sem sprejel odločitev in sedaj vem, kam me lahko alkohol pripelje. Tam ne želim biti. Vem pa, da v kolikor bi šel še enkrat v alkoholizem, bi se zame slabo končalo.

Kaj želite povedati vsem, ki imajo podobno težavo, kot ste jo imeli vi?

Ko se zaveš, da pravzaprav ljudem ni vseeno zate in koliko hudega si naredil svojim bližnjim,  prijateljem in družini, ugotoviš, da je tvoje življenje kljub napakam, ki si jih storil, nekaj vredno in pravzaprav neprecenljivo.

Več iz rubrike pod lupo:

Jih bodo v kratkem prepovedali?

Pozor: Neznanec ponovno zastruplja pse

Za vikend k zobozdravniku v Ljubljano?

Deli novico: