Lucijska knjižnica je včeraj v okviru nove napovedane serije "Srečanj v Luciji" pripravila prvi tematski večer, s katerimi želijo podobno kot v Piranu prispevati k ustvarjanju identitete kraja.

V goste so povabili novinarja in ekonomista Franca Krajnca, ki je v svoji v dolgoletni praksi na področju medijev še zlasti spremljal gospodarstvo. Bil je direktor Primorskih novic, prizadevni novinar in urednik Primorskega utripa, ne nazadnje pa veliko piše tudi o turizmu. Na dobro obiskanem večeru se je o že štiri leta trajajoči krizi, o njenih posebnostih pri nas in o njegovih optimističnih pogledih na to, kako jo obvladati, z njim pogovarjala novinarka Cveta Guzej Sabadin.

Franc Krajnc je za uvod pripravil sprehod skozi svetovne krize zadnjih sto let in podrobno predstavil njihove vzroke, poteke ter posledice. Ob tem je opozoril, da prinašajo nemirne čase in da so bile od najhujše svetovne krize leta 1929 še štiri.

Ocenil je, da so si generatorji kriz dokaj podobni in da se je sedanja začela že leta 2007 v ZDA s finančno krizo, ki je bila posledica tamkajšnjega dogajanja na nepremičninskem trgu. Po njegovem mnenju so generatorji sedanje finančne krize fiktivni oziroma špekulativni kapital, ki ne funkcionira v procesu proizvodnje, pretirano zadolževanje z zastoji v investiranju, otežen dostop do sicer dragih posojil, previsoki stroški na enoto proizvoda, nesorazmerna fiskalna politika in padec cen vrednostnih papirjev.

Seveda se je najdlje zadržal pri naši sedanji gospodarski in finančni krizi ter o možnih ukrepih. "Slovenski problem je zadolževanje. Naš neto dolg se je s prvotnih osem milijard  iz leta 2008 doslej povečal za 201 odsotek in znaša že skoraj 17 milijard evrov. Prav zaradi tega so vračila skoraj neobvladljiva. Problem pa so tudi strukturna neskladja, saj imamo okoli 680 tisoč zaposlenih, od katerih številni ne prinašajo dodane vrednosti, imamo 575 tisoč upokojencev, 154 tisoč zaposlenih v javnem sektorju in okoli 106 tisoč nezaposlenih. Že nekaj časa je nevarna veriga neplačevanja, saj imamo okoli 3.000 plačilno nezmožnih podjetij, precej pa je zadolženo tudi prebivalstvo, ki ima samo za stanovanja za okoli 800 milijonov evrov posojil," je analiziral sedanje stanje.

Gospodarstvo ohromljeno najmanj do leta 2014 

Po njegovih napovedih se naše gospodarstvo ne bo opomoglo vse do leta 2014, pravi račun za slabo vodeno ekonomsko politiko v državi pa bomo plačevali še najmanj v letu 2013. "Državo čakajo velike obveznosti; kritje proračunskega primanjkljaja milijarde evrov, vračilo državnega dolga z obrestmi okoli dveh milijard evrov, letna članarina v EU, ki je okoli 350 milijonov evrov, prispevek za evropski trajnostni jamstveni sklad, stroški obveznosti za prodane državne obveznice ZDA, ki so okoli 100 milijonov, krpanje primanjkljaja v pokojninski blagajni, pomoč občinam v obliki primerne porabe ter okoli štiri  milijarde poroštev za slabe bančne terjatve. Sedaj pa nam grozi še kazen 2,2 milijarde evrov zaradi neizpolnjevanja minimalnih predpisanih zahtev in standardov EU, ki se nanašajo na varovanje okolja, zdravje ljudi in živali ter ugodnih kmetijskih in okoljskih pogojev," je našteval težave naših financ in ocenil, da bi si Slovenija tako morala poleg nedavne uspešne prodaje državnih obveznic v ZDA pri ECB sposoditi vsaj tri milijarde evrov ali pa sprejeti ukrepe s takojšnjo učinkovitostjo. Tako je prepričan, da bi morali že s 1. januarjem povečati splošno stopnjo DDV z 20 odstotkov na 21 odstotkov, posebno stopnjo generalno z 8,5 odstotka na 10 odstotkov, racionalno obdavčiti bogate in spodbujati lastno pridelavo hrane ter izvoz.