Teršek: "Protesti morajo pripeljati do velikih sprememb"

Ravno v času, ko se dogaja vstaja slovenskega naroda, smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom, Andražem Terškom, čeprav je zanj etiketa ustavni pravnik zagotovo pretesna. Kljub svoji mladosti in relativno kratki akademski karieri je že poznan širši javnosti, predvsem zaradi svojega družbenega angažmaja in razmišljanj proti toku "večine". Govorili smo o protestih, pa tudi o njihovih posledicah, o tem, kaj bi in bodo morali prinesti za to, da se ponovno vzpostavi vladavina prava oziroma pravna država v pravem pomenu besede. 

Kaj se trenutno dogaja v Sloveniji? Nekateri pravijo ulica, drugi, da se je zgodilo ljudstvo.

Zgodilo se je oboje. Ljudstvo se je končno prebudilo in odšlo na ulico. Ni nas tako malo, ki smo to predvidevali in napovedovali zadnji dve leti. Odnos, ki ga je dnevna politika vzpostavila do države in državljanov, je postal očitno nevzdržen. Ne samo, da je dnevna politika v vladi in parlamentu dokazala, da ni sposobna urejati življenja v državi. Način, na katerega je v času po zadnjih parlamentarnih volitvah ta politika naslavljala državljane, je bil tako žaljiv in predrzen, da tega ljudje niso upravičeno mogli več pasivno prenašati doma. Od socialne politike do pravne države, do korupcije, klientelizma, gospodarskega kriminala, nepriznavanja in nesprejemanja odgovornosti, vpletenosti v kazenske postopke, manipulacij pod krinko varčevanja in ekonomske krize, teptanja dostojanstva, ustavnih pravic in tako dalje. Ker drugih učinkovitih sredstev za odzive na dejanja in govorjenje politikov ni bilo več, so ljudje morali iti na ulico. Morali so se upreti. Morali so se odločiti, da bodo posegli po oblasti, ki jim pripada po tretjem členu ustave. Zelo slabo je, da je politika zanetila tako močan odpor ljudi, da so se odločili iti na ulico. Politika jih je prignala, za lase povlekla na ulico. A dobro je, da so končno odšli na ulico.

Kam to pelje in kam lahko pripelje?

Predvsem je treba pri tem vztrajati. Pripeljati mora do odločilnih in velikih sprememb. Najprej v sferi dnevne politike. Sedanji politični akterji morajo oditi. Pomemben obseg družbenega sistema mora doživeti spremembe. Ljudje morajo zahtevati večjo udeležbo v političnem procesu kot aktivni politični subjekti. Vrniti se je treba k izhodiščem slovenske državnosti. Začeti je treba s postavljanjem pristne in prepričljive pravne države kot vladavine prava. Socialne pravice je treba začeti jemati bolj resno in jih bolj učinkovito sistemsko zaščititi. Znanju kot vrednoti in procesom izobraževanja je treba dati mesto, ki mu gre. To je čas za žametno, za intelektualno in kulturno revolucijo, za preobrazbo družbenih praks in vzpostavitev demokracije, ki je bila začrtana ob osamosvojitvi.

So po vašem mnenju zahteve legitimne in kaj sploh množica dejansko zahteva?

Ne samo legitimne, ampak nujne tudi z etičnega vidika. Množica očitno in prepričljivo zahteva spremembe. Zahteva dostojanstvo. Pri tem mislim na zahteve po že omenjenih spremembah, ki so nujne: pravna država, demokratična udeležba ljudi v političnem procesu, prepričljiva in učinkovita socialna država v skrbi za ljudi in občo blaginjo, vrnitev k znanju in izobraževanju kot izhodišču civilizacije.

Prihaja do uzurpacije protestov s strani političnih elit. Ljudje se tako že odmikajo. Menite, da bi to lahko zadušilo to vstajo?

Samo tisti najbolj naivni, ki so svojo naivnost kot volivci pokazali že ob zadnjih parlamentarnih in predsedniških volitvah, bi lahko bili presenečeni ob dejstvu, da si vladajoča dnevna politika želi z vsemi sredstvu zagotoviti nadaljni obstoj na oblasti. Tudi z neposrednim poseganjem v upor. Na primer z organizirano infiltracijo tistih, ki posežejo po ekscesih nasilja. Na ta način se od legitimnih temeljev upora preusmerja pozornost na posameznike in njihovo nasilništvo. Tako se poskuša spodkopati legitimnost upora. Tega ne smemo dovoliti. Nihče več ne sme biti naiven do te mere, da teh poskusov politike in politikov ne bi prepoznal ali razumel.

Kdo bi lahko bil lider protestov? Jasno je, da bo nekdo moral spisati nekaj točk, da se bo takoj vedelo, kaj ljudje želijo, in da bodo imeli enega predstavnika. Ali vidite koga v tej vlogi?

Nasprotujem temu, da bi se ljudje organizirali na način, ki bi bil podoben sedanji organizaciji političnih strank. Zavzemam se za spremembe političnega sistema, kjer ne bo več hierarhično organiziranih strank, personaliziranih skozi imena in podobo liderjev. Zagotovo mora ta proces nekdo, neka manjša skupina koordinirati, povezovati, pripravljati izhodišča, stališča, predloge ukrepov ... A nič več kot to. Iti mora za vsebino, za ideje in zahteve, za predloge in rešitve, ki ne bodo podpisane z imeni posameznikov, ampak bodo predmet največjega možnega in dobro pretehtanega konsenza. Treba se je poistovetiti z vsebino, ne s posamezniki. Zato ne mislite prav, če ste ciljali na to, da imam sam kakšne apetite po liderstvu. Četudi sem precej aktiven v teh dneh, na različne načine.

Veliko je govora tudi o spremembi ustave, nekako tako, kot so to naredili Islandci. Menite, da bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Sloveniji in kako komentirate islandsko vstajo?

Dogajanje na Islandiji je fascinantno. Pristna demokracija, utemeljena z aktivnim državljanskim dostojanstvom, s človeškim razumom in z vsebino. Tudi pri nas se to lahko zgodi. Zametki so že. Organiziranost ljudi v smislu ljudske skupščine, ki neposredno poseže po oblasti za krajši čas, zato da sistem in prakso vrne v domet ustavnih izhodišč, je možna in je smiseln demokratičen korak. Besedila v tej smeri že pripravljamo dlje časa. Krožijo tudi neke liste s predlogi koordinatorjev. Poseg v ustavo pa je kot tak lahko primeren ukrep samo, če se bo nanašal na točno določene dele, ki zadevajo organizacijo politične oblasti in javnih institucij. Sicer pa je ustava še vedno zgleden dokument, ki potrebuje samo končno uresničevanje v družbeni praksi. Prav o tem pišem, skupaj z nekaterimi kolegi, že leta.

Kaj bi vi, če sploh, najprej spremenili v ustavi?

Institucijam, kot sta predsednik države in Državni svet, bi zagotovil več pristojnosti. Pri slednjem bi spremenil način oblikovanja sestave. Povečal bi mandat ustavnih sodnikov. Z ustavnim zakonom bi mandat vrnil nekaterim nekdanjim ustavnim sodnikom. Spremenil bi referendumsko ureditev, zagotovil manjšo centralizacijo, vzpostavil pokrajine ali regije s primerno avtonomijo, določil strožjo odgovornost javnih funkcionarjev, v ustavi zagotovil večje varstvo pasivne volilne pravice za primere očitnih zavajanj in laganj s strani kandidatov in tako naprej.

Ali po vašem mnenju zlato fiskalno pravilo spada v ustavo?

O tem sem že veliko javno govoril. Ne sodi v ustavo, ker tak zapis zgolj kot zapis ne more biti učinkoviti nadzor nad dogajanjem v družbeni praksi. Tak zapis kot zapis ne more preprečiti tistega, česar ni mogoče preprečiti v sferi ekonomije in financ ali česar se ne želi preprečiti. Tudi ne more zagotoviti učinkovitih sankcij, posledic za oblast, ki tako pravilo krši. Odpira vrata za še večje zlorabe pri omejevanju oblasti ljudstva.

Kakšna je sicer raven pravne države v Sloveniji? Prepričanje večine je, da ta ne deluje.

Pogosto povem, da je zame pravna država tista, kjer je uveljavljena vladavina prava. To pa je vladavina razuma, logike in pravičnosti. Pravna država zame ni država, ki je prenasičena s predpisi in obsedena z golo formalnih branjem in uresničevanjem predpisov. V tem smislu vladavina prava v Sloveniji deluje zelo slabo.

Ste mlad, nekoliko kontroverzen pravnik, predstavnik nove generacije. Mnogi vas nekoliko čudno gledajo, ko se postavite po robu tako velikemu institutu, kot je Ustavno sodišče. Zakaj počnete to, česar nekateri ne priznavajo, torej da kritizirate tudi najvišje institucije in njihove predstavnike na področju pravosodja?

Ne vem, kaj točno mislite s kontroverznostjo? Če mislite na to, da sem pogosto v manjšini z načinom svojega poklicnega dela in s strokovnimi stališči, uporabljena beseda morda ni na mestu. Rad slišim tiste, ki me označujejo za predstavnika pravne avantgarde. Življenje utemeljujem na spoštovanju sposobnih in bolezenski občutljivosti na krivice, sistemsko neumnost in osebno neodgovornost. Za to plačujem tudi ceno soočanja s poskusi osebne diskvalifikacije. A to je del družbene vloge, ki sem si jo izbral. Povsem spontano. Spregovorim, ko sem prepričan, da moram spregovoriti v imenu razuma, pravičnosti, odgovornosti in etike. Kar zapišem ali izrečem, vselej utemeljim – z  vsebino tistega, o čemer razmišljam in razpravljam, ne z osebnim odnosom do posameznikov z imeni in priimki. Tisti ljudje, ki to želijo videti in vedeti, imajo do tega lahek dostop. Veliko jih je. Ugotavljam, da več, kot sem mislil. Tisti pa, ki od tega obračajo oči in glavo, so izvzeti iz vpliva mojih početij in pojasnjevanj. V tej zvezi želim tudi povedati, da sem na Univerzi na Primorskem našel okolje, ki spoštuje in ceni moje delo in tisto, kar sem kot človek in kot delavec na univerzi. Tudi moja javna intelektualna prizadevanja. Za to sem hvaležen.

Pravijo, da tisti, kdor ne zna, uči. Ali zato raje učite ustavno pravo, kot pa da bi delali v pravosodnem sistemu, ali pa je to le začetek kariere?

Moje delo je javno. Rezultati mojega dela so javni. Vse je preverljivo. Bodisi na javnih dogodkih, kjer govorim, bodisi v zapisanih in objavljenih delih. S tem sam izčrpam možnosti za komunikacijo s svetom. Naredim vse, kar je potrebno, da me lahko ljudje ocenjujejo značajsko, intelelektualno, poklicno in strokovno. O karieri ne razmišljam in je ne gradim. Delujem spontano, po vesti in prepričanju. Če bi bilo drugače, ne bi več živel v Sloveniji. V svoje delo, ki ste ga označili kot učenje, pa vključujem številne elemente, ki znatno presegajo tisto, na kar mislite, ko rečete ustavno pravo.

Se nameravate še bolj družbeno angažirati, kot ste se sedaj, morda razmišljate o tem, da bi vstopili v politiko?

Niti približno.

Vsak opazi, da imate zelo radi kolesarstvo. Je to le rekreacija in tehnika sproščanja ali kaj več? Od kod ta strast in katerih tekmovanj ste se udeležili, kateri je tudi največji kolesarski izziv osebno?

Nekoč sem bil zaljubljen v tenis. Pred tem sem si želel igrati nogomet. Nekaj časa sem se posvečal košarki. Ves čas sem imel rad kolesarstvo. Že vrsto let združujem več športov. Kolesarstvo pa je trenutno, tudi zaradi let in prisluženih poškodb, prepričljivo na prvem mestu. Kot rekreacija, zabava in sprostitev. Občasno se udeležim kakega tekmovanja, a nisem med prvimi, kadar nastopajo resni, rojeni kolesarji. Imam pa neke ideje, ki vključujejo publicistični in akademski vidik kolesarstva. A zaenkrat niso dosti več kot le ideje.

Kaj vas v življenju še veseli, kaj radi počnete? Velikokrat vas opazimo na različnih koncertih …

Zelo rad se zabavno družim s prijatelji. Koncerte s pop, rock in jazz glasbo imam posebej rad. Dobro igranje električne kitare je še vedno moja neuresničena želja. Tega in športa ne bi zamenjal ne za kariero ne za denar.

Več iz rubrike Intervjuji:

Maya Shalaby: "Kljub bombnim napadom se počutim varno!"

Marko Brecelj: Še en oh!

Zidar: "Vino je neskončna zgodba"

Deli novico:

jura |  21 .12. 2012 ob  14: 38
-1
Ali mi lahko eden od vas, nas, običajnih preprostih ljudi pove, kako si tale ustavni pravnik predstavlja rešitev. Vse je zavil v kup floskul, nobenih rešitev. Zgovarja se na množico in v filozofiranje skriva svoje interese.
Pa večina tistih, ki protestirajo nimajo dobrih služb, dragega kolesa in opreme ter izobrazbe. In edino kar štrli iz njegovega zavzemanja je, da je potrebno dati procesom izobraževanja pravo mesto in vlogo.
Prosim vas, šel sem skozi večino procesov izobraževanja od vrtca do fakultete, pa me nihče ne bo prepričal, da ti frfoksi (gledano v celoti) trpijo. Kratek delovni čas, veliko prigoljufanega dopusta - počitnic, zagotovljena plača na določen dan, nobene odgovornosti, nobene norme, tarnanje za vsako uro, ki jo morajo prebiti dlje v službi, skrivanje za interesi dijakov in študentov, teptanje osnovnih zakonitosti otroškega razvoja in zmožnosti dojemanja v prestavljanju učnih aktivnosti v zgodnje ure, da so hitreje doma,....
kvazi pravnik |  19 .12. 2012 ob  17: 30
-1
začni urejat tvoje pravosodje namesto kolesarit, dovolj imamo enega ki teka po markovcu...!
Usodna razdeljenost |  19 .12. 2012 ob  13: 25
Takšne potrebujemo! Absolutno!!! Natanko takšne.
Na pozicijah, ki so usodne za vse nas. Ali pa bomo še naprej vegetirali in postajali še hujša štala s klavnico v sosednjem prostoru. Izbirajte kaj bi raje!
Tegale, bolnika, ki ga imamo sedaj na tronu in pa tegale, ki ga je ta, ki je na tronu, ukazal pred 2 tednoma izvoliti (vemo, da ga potrebuje) - pa pod ključ!!! In to oba. Prvi je bolnik in drugi je bolnik, zdravilo zanju na tržišču ne obstaja!

Ta prvega pa takoj tja kamor sem napisal, če še hočemo, da ostane kamen na kamnu od te dežele.
papak |  18 .12. 2012 ob  23: 50
-2
ustavni pravnik sedaj javno nagovarja da so protesti rešitev pravne države katere red ustvarja prav njegova ustava...torej neustavno do ustavnega bi lahko rekli....čisti paradoks, sploh ko pomislim da je še en odvečni kader na naši kvazi univerzi....,mimogrede, kam je zginu pa Pezdir?
meni |  18 .12. 2012 ob  19: 05
pa je Teršek eden redkih noramlnih ljid v tej državi. Če bi takih bilo več, danes Slovenija ne bi bila v stanju v kakršnem je!!!!! Le tako naprej, še dosti nas je, ki enako mislimo in vidimo stvari!!!!!! Ostalim pa še bog noče več pomagati!!!!
šu_pak |  18 .12. 2012 ob  18: 35
-1
izzovem te na predlogu rešitve iz krize....dokler tega odgovora nimaš se mi ne pojavljaj ker mi bo žal da smo ti preko javnega šolstva omogočili izobrazbo.
šant |  18 .12. 2012 ob  18: 33
-2
Teršek je samo še eden u nizu davkoplačevalsko potrošniški zajedalec ki da polno enih kvazi predlogov in tukaj se tudi vse konča...zakaj sploh potrebujemo ustavne sodnike? kaj si pa v življenju ustvaril razen bluzenja na intervjujih? si kolesaril? ma fammi il piacere!!!
pekmez |  18 .12. 2012 ob  15: 43
-1
Sprememb ne bo, vi kr sanjajte naprej.
Frula |  18 .12. 2012 ob  10: 55
V bistvu pogrešam eno spletno mesto, kamor bi lahko navadni ljudje vpisovali svoje predloge za boljšo ureditev države, svoje želje in zahteve. In da bi se te predloge na koncu celo upoštevalo :) Sanjam.
Alen |  18 .12. 2012 ob  09: 43
Take na oblast, pod nadzorom ljudstva! Če greši, se ga na to opozori, če krade se ga prebuta, če spremeni okolje na boljše, se mu postavi spomenik!