Martin že trka na vrata, mošt se bo v kratkem spremenil v vino. Kakšno letino lahko pričakujemo?

Glede na to, da je bila letina količinsko veliko bolj skromna kot lani oziroma glede na povprečje, smo se toliko bolj potrudili v kleti, da iz tistega, kar imamo, naredimo dobra vina. Pri belih vinih bodo poudarjene sadnosti in tudi strukture, poskušali smo ujeti čim več svežine. Rdeča vina pa bodo specifična, refoški bodo sadni in sveži, kot smo jih navajeni, v tej smeri tudi delamo, pri vrhunskih refoških pa lahko pričakujemo ob sadnosti tudi lepo strukturo (taninsko bogatost), gre pač za vino, ki je več kot le enoletno vino.

Katera je po vašem mnenju sorta letošnjega leta? Na katero vi stavite?

Suša je prizadela vse sorte, zato je bilo pomembno, da se grozdje obere ob pravem času. Nekje je grozdje dozorelo hitreje kot običajno, drugje počasneje. Vedno govorimo o poznih, pa o zgodnjih sortah, to pa se je letos vse nekako pomešalo. Sedaj je zelo težko reči, katera je najbolje uspela, kot sem že povedal, potrudili smo se prav pri vseh sortah. Seveda ne moremo o letošnjem letniku govoriti kot vrhunskem, lahko pa govorimo o dobrem letniku.

Veliko je bilo govora o suši. Je ta vplivala zgolj na kvantiteto ali se bo poznala tudi pri kakovosti?

Seveda se je suša poznala tudi na kvaliteti grozdja. Te razlike smo sicer z znanjem, tehnologijo in z delom v kleti omilili. Pri rdečih vinih letos ne moremo govoriti o dolgih maceracijah in idealnih razmerjih med jagodno kožico in moštom. Z izbiro ustrezne vinifikacije pa smo kljub temu dobili krasne barve ter obilo sadnosti, kar bomo z dobrim kletarjenjem tudi ohranili.

Velikokrat slišimo, da je suša vzela veliko pridelka. Koliko pa se bo to poznalo pri količini vina?

V tem trenutku je to težko oceniti, ker še niso bili opravljeni prvi pretoki. Te ocene bi bile preuranjene. Količinsko imamo med 40 in 50 odstotkov manj pridelka, vendar ni nujno, da bo tudi toliko manj vina. Kakšen bo izplen, je zelo odvisno.

V Vinakoper ste nadomestili Iztoka Klenarja, ki je v tem prostoru zelo cenjen. Nameravate nadaljevati pot, ki jo je zastavil on, ali boste uvedli kakšne novosti?

Klenarja zelo cenim kot strokovnjaka, pa tudi kot človeka. Svojo pot sem še kot študent začel prav pri njem, nadaljeval kot diplomant, nato sem bil tudi v drugih kleteh. Seveda ima on velike zasluge, da se je refošk dvignil na ravni, katerih prej ni poznal, postal je tudi svetovni šampion. Veliko je naredil za malvazijo, pa tudi nasploh za vinorodni okoliš slovenske Istre. Kar se tiče refoška, bomo delovali v smeri prepoznavnosti, ker menim, da ima refošk še veliko pokazati, ne smemo pa pozabiti na malvazijo in rumeni muškat. Nasploh je smer prava in to pot bomo vodili naprej, seveda s kakšnimi odstopanji in prilagajanji. Vsak enolog da dušo vinu, duše pa so med seboj različne. Zato bo vino najbrž imelo malce drugačno specifiko.

Kateri so bili tisti razlogi, ki so vas prepričali, da pridete v Vinakoper in prevzamete mesto glavnega enologa? To funkcijo ste pred tem opravljali v kleti Vinakras.

V družbi Vinakras mi je bilo zelo lepo delati, bili smo krasen tim in mislim, da smo v preteklih letih dosegli številne cilje. V Vinakopru so me po odhodu Klenarja večkrat povabili, naj se jim pridružim. Kar me je prepričalo, so priložnosti v širšem sortnem izboru, se pravi skrb za širšo paleto vin, gre za večjo klet, več izzivov in priložnosti, jasno tudi več odgovornosti. Tudi v moji osebni karieri sem tako stopil stopničko višje. K moji odločitvi pa je veliko pripomoglo tudi to, da sem veliko zaposlenih že poznal in vedel, da prihajam v prijetno delovno okolje.

Kakšni bodo v prihodnje izzivi za Vinakoper?

Izzivi so veliki. Vino je namreč "never-ending story*". Zagotovo bo potrebno največ delati z refoškom in malvazijo. Še posebno slednja je “v modi” in to je odlična priložnost za malvazijo, da doseže nekaj več. Seveda ima velik potencial tudi refošk, ta živahnež še zdaleč ni dal zadnje besede. Na njem je potrebno še graditi.

Kje prodajate svoja vina, poleg slovenskega trga seveda? Kje v tujini so najbolj cenjena?

Sam sicer nisem neposredno vpet v prodajo vin. Kljub temu lahko povem, da se refoška največ proda v Sloveniji. Z višjo kakovostjo refoška pa lahko prodiramo tudi na tuja tržišča. Želimo delati tudi v smeri izvoza, v zadnjem času se dogovarjamo o novih trgih, kot so Japonska, Kitajska, Rusija, ZDA in Kanada. Po Evropi že prodajamo, vendar so to manjši kupci.

Katero vino je za tujino najbolj zanimivo?

Naša klet pridela več kot 60 odstotkov rdečih vin. Seveda zato dajemo več poudarka nanja. Poleg refoška so zanimivi tudi merlot, cabernet sauvignon in shiraz. Pri belih je vse več zanimanja za malvazijo, sta pa vstopnici za tuje tržišče predvsem sivi pinot in chardonnay. Ti dve vini odpirata vrata marsikam. Seveda pa ne smemo pozabiti na slovensko tržišče, na katerem se želimo še dodatno utrditi, vendar je to v trenutnih okoliščinah kar težko, saj se vedno znova srečujemo z določenimi zakoni, protialkoholnimi lobiji, prepovedmi oglaševanja, seveda ne smemo pozabiti tudi na krizo, ki dela svoje.

Ali mogoče manjka prava zgodba o vinu? Vino ni samo pijača, je tudi zgodba in zgodovina teh krajev. Menite, da je premalo prireditev, ki bi bile zanimive tudi za turiste, ki bi pritegnile množico s svojo posebnostjo in bi bazirale na lokalnem vinu? Recimo temu nek istrski oktoberfest, seveda z vinom?

Vsak dogodek, ki se zgodi na temo vina, nekako dvigne nivo, poveča kulturo pitja vina. Mislim, da ni enega pridelovalca, ki bi napeljeval k pijančevanju, ampak bo poskrbel za to, da bo njegovo vino spoštovano, zmerno in kulturno uživano. Pri nas imamo kar nekaj prireditev, kot je praznik refoška v Marezigah, martinovanje v šotoru, festival malvazije itd. Ti dogodki prispevajo k prepoznavnosti in dvigovanju kulture pitja vina. Sam absolutno zagovarjam skupno delo, kajti skupaj smo močnejši in prepoznavnejši, najsi bo doma ali v tujini. Ampak očitno nam še ne gre tako slabo, da bi stopili skupaj, tako da mnogi gojijo le lastne interese.

Kako pa je nasploh s kulturo pitja vina v Sloveniji?

Ta se v zadnjih letih postopoma dviga. V restavracijah in gostilnah ni več v ponudbi zgolj “belo in črno”, pač pa so se ponudniki prilagodili, izobrazili, to pa opažamo tudi pri potrošnikih, ki se zelo zanimajo o poreklu vina, njegovih lastnostih. Trendi so dobri, upajmo, da bo vino dobilo svoje pravo mesto, se pravi kot nekaj, kar je lahko tudi zdravo, če se konzumira pravilno, v zmernih količinah. Potrebno se je zavedati, da vino ni zgolj alkohol. To je le ena od 1300 komponent, ki ga sestavljajo.

Ste Kraševec. Kaj imate raje, teran ali refošk?

Zanimivo vprašanje. Težko je reči, gre za isto trto, ki v različnih okoliših da drugačno vino. Tako refošk kot teran imata svoje specifike in sta zelo zanimivi vini, na katerih je potrebno delati, zato se ne morem opredeliti, katero je boljše. Sta pa različni in tako je tudi prav, vsako se mora razvijati v svoji smeri.

Imate svoj vinograd?

Že šest let živim v Križu pri Sežani, drugače pa izviram iz Topolca pri Ilirski Bistrici in tam imam nekaj trt (50 trsov), a lahko bi rekli, da bolj v raziskovalne namene, pravega vinograda pa nimam, saj za to ni časa. Klet, kot je Vinakoper, potrebuje celega človeka, zato bom vse napore vlagal v to.

*neskončna zgodba