Prof. dr. Tomaž Pisanski

"V ožjem pomenu besede so digitalni odpadki vsa zastarela, neuporabna in pokvarjena informacija, ki se hrani po računalnikih, pametnih telefonih, v oblaku itd. Tipični primeri so vsiljena pošta, reklamna sporočila, zastarela programska oprema, kup negledljivih televizijskih kanalov, ki jih je mogoče gledati z zamikom itd. Moramo pa biti pazljivi, saj lahko nekaj, kar danes zgleda kot digitalni odpadek, čez čas postane pomemben arhivski dokument," pojasnjuje koprski profesor.

V širšem pomenu besede se med digitalne odpadke uvrščajo vsi zastareli nosilci digitalne informacije oziroma vsa digitalna oprema in njeni deli, vključno s televizorji. Ekologi poudarjajo, da bomo uporabniki s čiščenjem digitalnih odpadkov podaljšali življenjsko dobo digitalnih naprav. "Me prav zanima, kako se nameravajo tega lotiti, da bo učinek pozitiven. Če bodo nespretni, bodo s čiščenjem še povečevali porabo energije in s tem posredno tudi ogljični odtis," pravi.

Kako digitalne naprave ustvarjajo ogljični odtis?

V grobem ga ustvarjajo v treh fazah. Prva faza, ko pri izdelavi digitalnih naprav prihaja do onesnaževanja okolja, od rudarjenja do izdelovanja posameznih delov, sestavljanja ter nalaganja operacijskega sistema in aplikacij, do transporta do uporabnika. Kot nadalje razlaga dr. Pisanski, v drugi fazi digitalne naprave z uporabo, segrevanjem, polnjenjem baterij … trošijo energijo in povečujejo ogljični odtis:

"Pri tem nosi pomemben delež uporabe informacijsko komunikacijska tehnologija, to je splet. V tretji fazi pa vsa digitalna tehnologija pristane v smeteh. Tu bi morali skrbeti, da je uporabna čim dlje, pa je trend žal nasproten. Ne vem, če je že rešen problem recikliranja odpadnih digitalnih naprav."

Kaj so v praksi trajnostno digitalne navade?

"To pomeni, da poskušamo v vsakem trenutku ohranjati čim večji delež koristne informacije v primerjavi z vso informacijo, ki jo proizvedemo," razlaga in dodaja:

"Drugo načelo pa je, da moramo informacijo, ki bi jo radi obdržali, katalogizirati tako, da bo zlahka dostopna in jo kasneje hitro najdemo. Za to bi v resnici morali poskrbeti proizvajalci digitalne opreme, ampak raje puščajo uporabnikom proste roke. Razvoj umetne inteligence v tej smeri bi bil dobrodošel."

Dr. Pisanski: Zveni kot pravljica, jim pa težko verjamem

Po podatkih ekologov digitalne tehnologije, vključno z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji, prispevajo k 4 do 5 odstotkov izpustov toplogrednih plinov na svetu (podatek za leto 2023), kar naj bi bilo več kot jih proizvede letalski promet.

"Teh podatkov žal ne poznam, so pa šokantni. Je pa rast zasvojenosti z digitalno tehnologijo predvsem med mladimi alarmantna in bo imela za človeško civilizacijo hude posledice. Zasvojence, predvsem neizkušene, je mogoče zlahka radikalizirati. In zdaj živimo v svetu, ki si ga pred petdesetimi leti niti zamisliti nismo znali. In ta virtualni svet proizvaja ogromne količine digitalnih odpadkov, ki se večinoma pretakajo po medmrežju."

Ekologi še poudarjajo, da bomo s čiščenjem digitalnih odpadkov in ustvarjanjem zelenih digitalnih navad prihranili več denarja, se izognili stresu in povečali varnost naših digitalnih aktivnosti ter prispevali k ohranitvi okolja. "Zveni kot pravljica. Jim pa težko verjamem. Sem pa tudi skeptičen do kompetenc ekologov digitalne tehnologije. Se mi zdi, da njihove rešitve ne temeljijo na stroki. Lotili so se namreč problema, ki je težak kot problem kvadrature kroga. Saj ga ne bodo rešili. Ker pa ga ne bo rešil tudi nihče drug, bodo imeli vsaj čisto vest za denar, ki ga bodo v ta namen porabili. Lotevajo se posledic, namesto, da bi se lotili vzrokov," pravi strokovnjak.

Dr. Pisanski: Resnični problem je v potrošniški in digitalni zasvojenosti

"Resnični problem je v naši potrošniški in digitalni zasvojenosti," nadaljuje. Glede na to, da je akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov vključena v mednarodni Digital Cleanup Day, ki se je začel leta 2020 v Franciji, Pisanski svetuje, "da tako kot propagirajo tam, skrbijo predvsem za čiščenje odpadne digitalne tehnologije. Idealna akcija bi bila, če bi organizirali več zbirnih centrov, kamor lahko prinesemo svoje odslužene telefone, televizorje, tiskalnike, kable, napajalnike, baterije itd. Oni pa jih tam sortirajo in poskrbijo za odvoz na odpad ali pa jih pripravijo za ponovno uporabo."

"Proti digitalnem onesnaževanju bi se morali boriti pri izvoru, preden pride do digitalnih odpadkov. Od proizvajalcev opreme bi morali zahtevati daljšo življenjsko dobo digitalnih naprav, od TV operaterjev pa možnost, da uporabnik naroči le programe, ki jih želi gledati, ne pa da dobi zraven še digitalne smeti zabeljene z reklamami. V povezavi s sorodnimi organizacijami v EU bi morali zadolžiti politike, da proizvajalci smejo pri nas pametne telefone prodajati le, če omogočajo uporabniku tudi 'zeleni' oz. 'trajnostni' način dela. To med drugim pomeni, da bi lahko uporabnik s pritiskom na gumb izbral 'zeleni' način dela, v katerem bi za vsako naloženo aplikacijo imel na voljo pregled, kolikšen je digitalni odtis njegovega telefona."

Tehnologija to omogoča, saj lahko npr. s primerno aplikacijo pregledujemo, koliko korakov smo prehodili v dani časovni enoti. Pri zelenem načinu dela bi se uporabnik moral sproti odločati, katere video posnetke naj ohrani oz. katere fotografije naj ohrani v originalni ločljivosti. Namesto, da bi se odločil za privzeto ločljivost, ki za vsako fotografijo porabi več kot 4 MB prostora, bi bila za večino posnetkov povsem zadovoljiva manj natančna slika s 30-krat manjšim digitalnim odtisom, razlaga Pisanski in dodaja: "Priznati pa si moramo, da je zmanjševanje digitalnega odtisa bolj igra kot resnično čiščenje. Pri današnjih pomnilniških kapacitetah ni problem količina podatkov, ampak njihova katalogizacija."

Še končni predlog dr. Pisanskega: "Uporabnikom naj svetujejo, da se uprejo potrošniški zasvojenosti in ne kupujejo digitalnih naprav na zalogo, saj se digitalna tehnologija vse prehitro stara in s tem se neposredno povečuje ogljični odtis. Slab zgled potrošniške miselnosti, ki neposredno onesnažuje okolje, daje tudi naša vlada z nakupom na zalogo 13000 računalnikov."