ZAKAJ PIRAN: Pozabite Benetke, boljši je celo od Bleda

Piran

Težko je najti kraj, ki bi premagal Benetke. Ta čudovita nevesta na morju, kot ji pogosto rečejo, se zdi, da ima vse: romantične mostove, vetrovne kanale, čarobne trge, kremast sladoled in čudovito slikovite cerkve. Pozabite Benetke, slovenski Piran je nad vsem tem!

Benetke so edinstvene, vendar si njihovih lepot ne moremo ogledati brez velike, črne pike. Množice turistov. Tudi v mrzlem in deževnem vremenu Benetke preplavljajo množice in spanje na suhem lahko postane velik problem. To pa se ne sklada ravno z romantično podobo mesta na vodi. Z romantičnostjo osvoji majhno obmorsko mesto na slovenski obali, Piran.

Kot je v zapisal v svojem blogu svetovni popotnik Dani, pred obiskom Slovenije še nikoli ni slišal za Piran. Ko je pripravljal spisek krajev, ki naj bi jih obiskal med petdnevnih obiskom Slovenije, Pirana ni bilo na njem. Načrt je bil v Frankfurtu sesti na vlak, se odpeljati do Ljubljane, si ogledati glavno mesto in Blejsko jezero.

Ker je bila Ljubljana dosti manjša, kot si je predstavljal, mu je ostal prost dan. Spontano je sedel na avtobus, ki ga je pripeljal na Obalo, v Piran. Pristanišče s hišami pastelnih barv in kamnitim, beneškim zvonikom z uro se je zrcalilo na morski gladini.

In kaj je osvojilo popotnika, ko je stopil z avtobusa? Barve, smeh, vonj pizze iz bližnje restavracije in vprašanje – kako to, da še nikoli nisem slišal za Piran? Zaspano obmorsko mesto je tako slikovito, da barve utonejo med hodniki, sevajo s trgov, odsevajo na okenskih roletah in strehah teras. Piran je živahno mesto, brez dvoma, a tudi subtilno. Slovensko ribiško mestece, ki te istočasno okrepi in sprosti.

Med raziskovanjem se je vredno povzpeti višje, kjer dobi mesto še večjo čarobnost. Od cerkve z zvonikom in uro nad mestom se odpira čudovito pogled na labirint rdečih streh. Pot je vredno nadaljevati po hribu navzgor, kjer se pride do obzidja, od koder se ponuja razgled na vse strani. Pod obzidjem se piranske stavbe gnetejo na majhnem polotoku. Na levi strani se ponuja pogled na hrvaško obalo. Na desni strani je obzorje, po katerem jadrnice potujejo proti italijanskemu Trstu in za njim visoko gorovje. Razgled, ki ga skoraj ni mogoče preseči.

Ob pizzi in kozarcu rdečega vina na glavnem trgu človek začuti svoje bistvo, da mu za trenutek ni potrebno ničesar drugega, kot preprosto biti. La dolce vita!

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
jokice |  08 .06. 2016 ob  12: 54
Vsi jocete a ko so volitve greste na zastonj cevape in ste veseli in volite ko ovce ... Nic ne bo dokler ne bo diktatura
Istrijan |  08 .06. 2016 ob  00: 27
Pa dobro-kdo piše te neumnosti?Mesto brez duše..mesto narkomanov in malih kriminalcev,nesposobnih politikov in slepih turističnih delavcev.Butale pač...
Piran |  31 .05. 2016 ob  12: 31
je lep, ampak z Benetkami pa se res ne more primerjati. Niti v istem stavku ne moreta biti. Ja, množice turistov, vendar so tudi ulice brez turistov, samo malo dlje od Piazza San Marco je treba iti.
Vojko L. |  30 .05. 2016 ob  20: 37
Benetke sem prvič obiskal pred skorajda petdesetimi leti. In imel kaj videti in čutiti. Pred dvemi leti jih skorajda nisem videl zaradi nepregledne množice ljudi. In to čaka tudi Piran in vse take bisere, ki jih bo pohlep na strani ponudbe močno spremenil. Dolgoročno gledano, je zato pri tej vrsti ponudbe, manj zagotovo več. Vsaka reč ima svoje meje. Razen neumnosti.
Meduza |  30 .05. 2016 ob  19: 35
Lepo mesto, ki pa je strašno zanemarjeno. Oprostite, ampak z Z Benetkami se pa ne more primerjati nič na celotnem Sredozemlju, tudi v svetovnem merilu so nekaj posebnega.
Piran |  30 .05. 2016 ob  13: 19
Avtor članka je bil očitno na nekih substancah, ker obstoječa oblast je mesto in občino vrnila v srednji vek in vsak dan slabše je, tu pa primerjava z Venecijo, sicer pa samoopevanja nesposobnežev v naši občini smo navajeni. Edina investicija v 6 letih park Sonce (280 000) ups marina ga je po par mescih vzela nazaj :)
škoda |  30 .05. 2016 ob  11: 46
da tega nočemo o svojem kraju povedati sami, ampak ga samo kritiziramo