Težko je najti kraj, ki bi premagal Benetke. Ta čudovita nevesta na morju, kot ji pogosto rečejo, se zdi, da ima vse: romantične mostove, vetrovne kanale, čarobne trge, kremast sladoled in čudovito slikovite cerkve. Pozabite Benetke, slovenski Piran je nad vsem tem!
ZAKAJ PIRAN: Pozabite Benetke, boljši je celo od Bleda
Piran
Benetke so edinstvene, vendar si njihovih lepot ne moremo ogledati brez velike, črne pike. Množice turistov. Tudi v mrzlem in deževnem vremenu Benetke preplavljajo množice in spanje na suhem lahko postane velik problem. To pa se ne sklada ravno z romantično podobo mesta na vodi. Z romantičnostjo osvoji majhno obmorsko mesto na slovenski obali, Piran.
Kot je v zapisal v svojem blogu svetovni popotnik Dani, pred obiskom Slovenije še nikoli ni slišal za Piran. Ko je pripravljal spisek krajev, ki naj bi jih obiskal med petdnevnih obiskom Slovenije, Pirana ni bilo na njem. Načrt je bil v Frankfurtu sesti na vlak, se odpeljati do Ljubljane, si ogledati glavno mesto in Blejsko jezero.
Ker je bila Ljubljana dosti manjša, kot si je predstavljal, mu je ostal prost dan. Spontano je sedel na avtobus, ki ga je pripeljal na Obalo, v Piran. Pristanišče s hišami pastelnih barv in kamnitim, beneškim zvonikom z uro se je zrcalilo na morski gladini.
In kaj je osvojilo popotnika, ko je stopil z avtobusa? Barve, smeh, vonj pizze iz bližnje restavracije in vprašanje – kako to, da še nikoli nisem slišal za Piran? Zaspano obmorsko mesto je tako slikovito, da barve utonejo med hodniki, sevajo s trgov, odsevajo na okenskih roletah in strehah teras. Piran je živahno mesto, brez dvoma, a tudi subtilno. Slovensko ribiško mestece, ki te istočasno okrepi in sprosti.
Med raziskovanjem se je vredno povzpeti višje, kjer dobi mesto še večjo čarobnost. Od cerkve z zvonikom in uro nad mestom se odpira čudovito pogled na labirint rdečih streh. Pot je vredno nadaljevati po hribu navzgor, kjer se pride do obzidja, od koder se ponuja razgled na vse strani. Pod obzidjem se piranske stavbe gnetejo na majhnem polotoku. Na levi strani se ponuja pogled na hrvaško obalo. Na desni strani je obzorje, po katerem jadrnice potujejo proti italijanskemu Trstu in za njim visoko gorovje. Razgled, ki ga skoraj ni mogoče preseči.
Ob pizzi in kozarcu rdečega vina na glavnem trgu človek začuti svoje bistvo, da mu za trenutek ni potrebno ničesar drugega, kot preprosto biti. La dolce vita!