Zasebni vrtec Račka deluje na Vojkovem nabrežju v Kopru.

Starši imajo pravico do izbire med javnim in zasebnim vrtcem ter različnimi vzgojnimi programi, kar pomeni, da lahko izbirajo kateri koli vrtec v kateri koli občini in niso vezani na kraj svojega prebivališča. Na Obali je na voljo kar nekaj javnih vrtcev, kljub povpraševanju in zanimanju pa v primerjavi z drugimi konci Slovenije nekoliko manj alternativnih ponudb vrtcev ali varstev.

Alternative javnim vrtcem pridejo prav tudi staršem, katerih otroci v javne vrtce niso sprejeti. V Kopru denimo na Vojkovem nabrežju zdaj delujeta dva zasebna vrtca. Vrtec Račka je majhen, že vrsto let pa skrbno vzgaja in izobražuje dve majhni skupini malčkov. Letos poleti je svoja vrata odprl še vrtec Mali Mehurčki. V njem, tako kot tudi v Rački, sledijo kurikulumu za vrtce, sprejetem na strokovnem svetu za splošno izobraževanje.

Po montessoriju odrasli otroke spreljajo in jim nudijo pomoč tam, kjer jo potrebujejo

Na Obali so na voljo tudi druge varstvene prakse, ki pa trenutno še nimajo institucionalne oblike vrtca, bo pa to v kratkem dobil program po Montessori metodah. Montessori razvojni center Obala, ki ima za zdaj svoje svoje prostore v Pradah, sicer že deluje. Vzgoja po metodi Montessori otroku dovoli, da razmišlja sam, zato odrasli spremljevalci pri teh programih otroke le opazujejo in jim nudijo pomoč tam, kjer jo potrebujejo. Namesto običajnih igrač, so prostori tega varstva polni pripomočkov - didaktičnih materialov, ki otrokom predstavljajo igrače, hkrati pa se z njihovo pomočjo učijo različnih vrlin.

Namesto običajnih igrač so prostori varstva po metodah Montessori polni didaktičnih pripomočkov.

Waldorfcem se na Obali še ni uspelo realizirati

Med dnevna varstva otrok, starih med 11 mesecev in tri leta, kjer jim je pri izvedbi programa v pomoč kurikulum za vrtce, sledijo pa tudi načelom Montessori in Waldorfske pedagogike, se vpisuje tudi izolski Otokotrok. Kar več kot 20 let pa je na Obali prisotna tudi ideja o Waldorfskem vrtcu in šoli, ki drugod po državi pridno odpira vrata, pri nas pa se jim zanimivo še ni uspelo realizirati. Kot pravi Tanja Brecelj, ena od sodelujočih pri iniciativi za odprtje, se zatika predvsem v iskanju primernega prostora. "Želimo si, da bi vrtec v bližji prihodnosti le odprli," pravi Brecljeva in dodaja, da je kar nekaj Koprčanov, ki imajo izobrazbo za vzgojitelje in učitelje na tem področju.

V Kolombanu tudi zasebna osnovna šola

Je pa na Obali poleg kopice javnih osnovih šol na voljo tudi zasebna šola Eliza. V Kolombanu svoje programe izvajajo že od leta 2007. V Elizi vse temelji na (samo)vzgoji skupine, ki ne sme presegati desetih učencev. Ti veliko časa preživijo v naravnem okolju, nič pa ni samoumevno, logično in dano. Otroci, ki obiskujejo šolo Eliza, morajo sicer redno na izpite v javno šolo, kjer dokažejo svoje znanje.

Zasebni vzgojni zavodi tako niso nujno grožnja javnim, so pa alternativa standardni ponudbi in možnost izbire staršev, ki si svoje otroke želijo prepustiti (tudi) drugim metodam vzgoje, si to lahko privoščijo, ali nenazdnje - so v to, ker denimo njihovi otroci v javne vrtce niso bili sprejeti, tudi primorani.