V sodobni družbi se hrana vsakodnevno zavrže v celotni verigi preskrbe s hrano: od kmetov do živilske industrije, trgovcev na drobno, gostincev in potrošnikov. Razlogi so različni, poglavitni je slabo načrtovanje nakupovanja hrane, pravi prodekan za raziskovanje in mednarodno sodelovanje na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter vodja Inštituta za živila, prehrano in zdravje Peter Raspor.

Največ je odvrženega kruha

Kot je dejal za STA, v Sloveniji vsak posameznik letno povprečno zavrže okoli 80 kilogramov hrane. Največji segment zavržene hrane predstavlja kruh, sledijo sadje in zelenjava ter mleko in jajca. Za primerjavo je povedal še, da v Sloveniji vsaka tretja njiva, ki pridela pšenico, to pridela zaman, ker je kruh vržen stran. Gledano svetovno pa v košu za smeti pristane tretjina vse pridelane hrane oz. toliko, da bi z njo lahko nahranili milijardo ljudi, je dejal Raspor.

Veliko je zmede v interpretaciji roka uporabnosti prehrambnih izdelkov, gostincem je težko predvideti število strank in velikost obrokov, neučinkovito je upravljanje z zalogo, embalaža in hramba prehrambnih izdelkov je pogosto napačna, še navajajo na fakulteti in med drugim opozarjajo na pasti in vpliv marketinških strategij v smislu "kupi enega za ceno dveh".

V Izoli konferenca o hrani

Prva letna konferenca Hrana in prehrana za zdravje je tako namenjena izmenjavi izkušenj med slovenskimi in tujimi strokovnjaki, stiku med akademskimi institucijami in partnerji iz gospodarstva. Konference se skupno udeležuje okoli 150 ljudi, uvodoma pa je udeležence nagovoril podpredsednik DZ Primož Hainz, ki se je med drugim dotaknil administrativnih in zakonskih preprek tem področju.

Kot je dejal, ne potrebujemo neživljenjskih predpisov, zaradi katerih na smetišču konča na tone hrane, medtem ko vse več ljudi živi v pomanjkanju. Opozoril pa je tudi, da obstajajo strateška področja, kjer se moramo globalizaciji navkljub bolj opreti na lastne vire in znanja. Eno od teh področij je po njegovih besedah samooskrba s hrano.

Konferenca s številnimi predavanji in spremljajočimi dogodki poteka ves dan v prostorih fakultete v Izoli, sklenila pa se bo pozno popoldne z okroglo mizo z naslovom Kaj in kdo lahko stori, da bi manj hrane metali stran?

Organizatorji si želijo, da bi konferenca o hrani in prehrani za zdravje postala tradicionalna.