Voda kot tržno blago?

Vse glasnejše so v Evropi govorice o tem, da namerava skupnost svojim članicam podati direktivo, ki naj bi omogočala oziroma bolje rečeno kar narekovala privatizacijo vodnih virov. Evropske oblasti zaenkrat sicer zanikajo, da gre za privatizacijo, ampak zgolj za podeljevanje koncesije na vodooskrbo. Vodni viri in vodovodi bi tako še vedno ostali v državni oziroma občinski lasti. Pobudniki direktive obljubljajo nižje cene in boljše storitve, vendar je vse več nasprotnikov, ki na primerih slabe prakse opozarjajo na tveganja, ki bi jih novost prinesla. 

"Dostop do pitne vode razumem kot javno dobro, do katerega imamo ljudje pravico prostega dostopa. Nikakor to ni in ne sme biti tržno blago, ki je podvrženo osnovnemu pravilu trga, ki temelji na ponudbi in povpraševanju," je za Regional povedal Dejan Židan, bivši minister za kmetijstvo in poslanec stranke SD, kjer omenjenemu ukrepu najbolj nasprotujejo, saj pravijo, da je to ena od najbolj osnovnih človekovih potreb. "Huje kot zamisel, da bo nekdo na naš račun služil s pitno vodo, je samo še ideja, da se nam bo na dobičkonosni osnovi zaračunaval zrak, ki ga dihamo," še dodaja Židan.

Dejan Židan

Primerov dobre prakse ni

Iz EU je sicer slišati, da naj bi nova direktiva oziroma podelitev koncesije pripeljala do bolj kakovostnih storitev za nižjo ceno. Tovrstne trditve pa ne pijejo vode, saj je praksa dosedaj pokazala drugače. V Veliki Britaniji, kjer so že pred časom privatizirali vodovode, se je cena v manj kot desetih letih več kot podvojila, pa tudi storitve so se poslabšale. V lovu za dobički so se namreč privatniki odrekli rednim vlaganjem v omrežja. Podobna situacija se je pokazala tudi pri železniški infrastrukturi. V Nemčiji se je vse od prodaje infrastrukture zasebnemu kapitalu število nesreč povečalo. Razlog gre iskati predvsem v neprimernem oziroma pomanjkljivem vzdrževanju, cene vozovnic pa kljub temu vztrajno rastejo.

"Vsi državljani potrebujemo čisto pitno vodo in kakovostno komunalno ureditev. Evropska državljanska pobuda je orodje, s katero želimo doseči, da Evropska komisija spremeni svoj način razmišljanja tako, da svojo osredotočenost na tržni pristop prenese na pristop, ki je osredotočen na pravice, s poudarkom na javnih storitvah. Cilj je doseči univerzalni (globalni) dostop do vode in komunalne ureditve ter zavarovati omejene javne vodne vire za prihodnje generacije," piše v uvodu peticije.

"Nevarnost omenjenega osnutka direktive je, da na načelni ravni dovoli, da se države samostojno odločijo, kaj bodo počele s pitno vodo, izpeljava v praksi pa omogoča izsiljevanje, da je obvezen protikrizni ukrep privatizacija oskrbe z vodo. Istočasno pa predpisuje, da mora biti razpis za privatizacijo objavljen na ravni EU in ne v lokalni skupnosti ali državi. S tem se na stežaj odpirajo vrata velikim evropskim koncernom, ki si na nek način želijo ustvariti pseudomonopolni položaj, da bodo lahko pobirali monopolno rento," težavo opisuje Židan. Naša vlada je kljub številnim pomislekom že dala načelno soglasje k direktivi. Evropa sicer vse bolj pritiska na svoje članice, še posebno tiste, ki se najbolj borijo za preživetje oziroma so na robu bankrota. Famozna "trojka" je tako nekaterim prejemnicam denarne pomoči že postavila pogoj – če želite nove tranše pomoči, morate omogočiti privatizacijo vodnih virov. Glede na to, da tudi Slovenija ne plava ravno v mirnih finančno-političnih vodah je nevarnost, da bi lahko dobili podoben ultimat, velika.

Izvir Rižane v sušnih mesecih

Imamo le načelno, ne pa še uradnega stališča

"V tem trenutku ne znam oceniti, ali je naklonjenost slovenske vlade posledica zavajanja nekaterih pomembnih ljudi znotraj vlade, saj recimo po meni dostopnih podatkih pristojno ministrstvo za varovanje naravnih virov, to je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, sploh ni bilo vprašano za mnenje, ali pa gre za hud spodrsljaj. V naslednjih tednih pa pričakujem, da bomo v slovenski politiki, strokovni javnosti in nevladnih organizacijah oblikovali resno stališče naše države do te problematike, ki ga bodo morali upoštevati slovenski ministri na svetu ministrov v Bruslju in slovenski poslanci v Evropskem parlamentu," je še dodal Židan.

V Evropi poteka tudi akcija zbiranja podpisov proti privatizaciji pitne vode in število teh podpisov je že okrog milijona. Toliko podpisov je potrebnih, da inštitucije omenjeno peticijo obravnavajo. Na Obali je za peticijo poskrbel kar sindikat Rižanskega vodovoda Koper, kjer omenjeni privatizaciji prav tako nasprotujejo. "Voda je javno dobro, do katere moramo dostopati vsi. Je še veliko bolj pomembna kot nafta ali ostale dobrine. V tej smeri je privatizacija za trženje te najpomembnejše dobrine vsekakor nedopustna," je za Regional že pred časom povedal Gregor Valentič iz sindikata RVK ter dodal: "Vemo, da tudi Slovenija ni v rožnatem stanju in lahko se zgodi, da bomo tudi mi morali prostiti za denarno pomoč. Zato smo preventivno ukrepali. V javnost želimo spraviti peticijo proti privatizaciji vodnih virov in javne komunalne infrastrukture, saj je boljše delovati preventivno," je še pojasnil Valentič.

Več iz rubrike Pod lupo:

Redarji niso le inkasanti!

 Tradicija in kakovost na prvem mestu: GEA College

Več izkušenj za več zaposlitvenih možnosti!

Židan |  14 .02. 2013 ob  10: 10
Eden redkih, zelo redkih dobrih politikov.