Politična stranka Naprej, Italija, ki je v parlament vložila predlog zakona o kaznovanju staršev, ki silijo otroke v vegansko prehrano, opozarja na "nevarne načine prehranjevanja". Italijo je v zadnjem času pretresel primer enoletnega malčka, ki so ga starši hranili vegansko. Bil je podhranjen, zaradi srčne okvare pa so ga morali operirati. Sodnik je staršem odvzel pravico do skrbništva. V Bergamu se je lani spor staršev z 12-letnim sinom končal pred sodiščem, ki je odločilo, da mu mora mati, ki že deset let ne uživa mesa, ampak prisega na makrobiotično hrano, najmanj enkrat tedensko ponuditi meso.

Zdravniki uradne medicine vztrajajo, da so pri prehrani pomembna tako živila živalskega kot rastlinskega izvora. Otroška hrana mora vsebovati več beljakovin, vitaminov in mineralov kot prehrana odraslih. Smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko priporočajo dojenje do 6. meseca starosti. Med 4. in 6. mesecem se začne uvajati mešano, čvrsto hrano v obliki kašic. Po 6. mesecu lahko otrok začne postopno uživati vsa živila, razen jajčnega beljaka, medu in morskih sadežev, ki jih začne uživati po prvem letu starosti. Tudi kravjega mleka naj ne dobi pred prvim rojstnim dnem.

Če zdrav dojenček ob dopolnjenem prvem letu ne potroji telesne teže, pomeni, da je dobil premalo hrane, neustrezno hrano ali ima kronično bolezen (npr. bolezen srca, obolenje ledvic, nevrološko ali drugo bolezen). Kot so pokazale raziskave, poudarjajo zdravniki splošne medicine, vegetarjanska hrana, ki vključuje jajca in mlečne izdelke, pokrije vse otroške prehranske potrebe. Vendar če ima otrok omejeno prehrano, obstaja večje tveganje za resno pomanjkanje določenih snovi. Če se mati prehranjuje vegetarijansko, bo z dojenjem zagotovila otroku normalno rast in razvoj. Težave nastanejo, če mati v nosečnosti uživa zelo omejeno hrano in z njo nadaljuje v času dopolnilne hrane pri otroku.

Študija Evropskega združenja opravljena na Nizozemskem, ki je vključevala dojenčke in majhne otroke hranjene z makrobiotično prehrano, je pokazala, da se je pri otrocih razvilo pomanjkanje kalorij, beljakovin, vitamina B12, vitamina D, kalcija ter vitamina B2. Otroci so slabše napredovali pri telesni teži, pri višini, imeli so nerazvito in oslabljeno mišičje ter bolj počasen psiho-motorični razvoj.

Vegetarjanstvo pri odraslih pa ima lahko pozitivne učinke, predvsem pri zmanjševanju zvišanega krvnega tlaka, diabetisu tipa 2 in zmanjševanju smrtnosti zaradi krvno-žilnih bolezni, še pravijo zdravniki. 

Marko Čenčur, neodvisni raziskovalec, ki preučuje hrano pri človeku, meni, da je potreben kriterij uravnoteženosti uporabiti tudi pri veganski prehrani. Potrebno je paziti na zadosten energijski vnos in polnovrednost hrane, ki mora vsebovati stročnice, žita, zelenjavo in sadje. Mačobe so nujno potrebne, ni pa nujno, da pridejo v otrokovo telo iz živalskih virov, saj se nahajajo v skoraj vseh polnovrednih rastlinskih živilih. Poleg semen in lupinastega sadja se vnos maščob poveča z dodajanjem rastlinskih olj, navaja Čenčur v enem od svojih prispevkov.

"Za zdrav psihofizičen razvoj je bistvenega pomena, da je vse, kar vnašamo v telo, le najboljše kakovosti in da uravnotežen način prehrane zadosti potrebam, ki jih ima organizem v danem trenutku," pojasjuje Luigi De Beneditis, naturopat in predavatelj nutricijskih terapij na Šoli za evolutivno naturopatijo, ki v okviru Univerze Jeann Monet iz Bruslja deluje v Novi Gorici. Medicinske raziskave vsak dan bolj dokazujejo, da so številne patologije odvisne od slabih prehranjevalnih navad.

Desetletja intezivne kmetijske pridelave, prekomerne uporabe umetnih gnojil in kemijskih sestavin za pripravo in konzerviranje hrane so povzročile, da je naša vsakodnevna hrana vse bolj osiromašena. Neustrezni načini shranjevanja in uporaba različnih konzeravansov, antibakterikov, barvil, antifungicidov, ojačevalcev okusa je privedla do tega, da je postala hrana potencialno nevarna za zdravje. "Uradna medicinska znanost vse bolj preučuje učinke hranil na človeka, na njegovo zdravje in bolezen. Že nekaj časa govorimo o boleznih civilizacije. S tem pojmom ne mislimo le na patologije, ki jih determinira življenje v tehnoloških okoljih, nasičenih s škodljivimi vplivi, temveč na specifično določen način prehranjevanja, ki je vzrok za različne bolezni. V osnovnih komponentah je neuravnotežena prehrana ter prehrana bogata s konzervansi in aditivi vir akutnih in kroničnih bolezni," še pravi De Beneditis.