Med cilji, ki izhajajo tudi iz strategije pravosodja 2020, so skrajšanje pričakovanega časa reševanja gospodarskih in civilnih pravdnih zadev, zvišanje deleža rešenih zadev gospodarske kriminalitete, pa tudi zmanjševanje števila nerešenih zadev na sodiščih sploh.

Danes sprejeta strategija tako posebno pozornost namenja usposabljanju zaposlenih v pravosodnem sistemu. Kot pomembno pa izpostavlja, da se usposobijo in pridobijo ustrezne kompetence tudi vsi ostali, ki sicer niso del pravosodja, so pa pomemben del njegovega delovanja, denimo stečajni upravitelji, cenilci in zaporsko osebje. Zanje naj bi bil "program razvoja kompetenc" bistveno manj poglobljen kakor za pravosodne organe.

Potrebna bodo dodatna izobraževanja

V strategiji so tako opisane že obstoječe oblike izobraževanja in dejavnosti Centra za izobraževanje v pravosodju. Opozorjeno pa je na področja, kjer bi kazalo te še okrepiti in uvesti nove. Za gospodarsko in stečajno področje ugotavljajo, da se ob vedno novih oblikah gospodarskega kriminala in izjemno povečanem številu teh zadev sedanje vrste izobraževanja ne zadoščajo.

Za sodnike, ki sodijo v prekrškovnih zadevah, bi bilo nujno tudi izobraževanje s posebnih področij davčne, konkurenčne itd. zakonodaje in delovanja nadzornih institucij. Na področju izvršilnih postopkov pa bi bilo nujno, da se ob ustrezni spremembi zakonodaje, ki naj ta proces pospeši, in ob uvedbi celotnega sodnega spisa v elektronski obliki vzporedno izvaja intenzivno usposabljanje glede predpisov, predvsem pa glede uporabe IT in dobrega vodenja izvršilnega postopka, je med drugim zapisano v strategiji.

Kot izhaja iz dokumenta, niso zadovoljni niti, ko gre za pravniški državni izpit. Tako menijo, da bi morali uvesti popolnoma nov sistem intenzivnega začetnega sodniškega in tožilskega izobraževanja z visokim vstopnim pragom vanj in končnim sodniškim izpitom kot pogojem za sodniško ali tožilsko funkcijo.

Nova vrsta preizkusov

Vsi pravniki, ki bodo hoteli zastopati na sodiščih, bodo morali najprej položiti splošni pravniški izpit. Potem pa bodo kandidati za sodnike in tožilce po uspešno opravljenem psihološkem preizkusu pristopili na začetno sodniško in državno tožilsko izobraževanje. Temu bo sledil še končni preizkus znanj za opravljanje funkcije sodnika ali tožilca.

Glede opravljanja funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne poravnave pa v strategiji ugotavljajo, da bi morali ob izpitu, ki je izjemno zahteven, preventivno narediti več tudi z obveznim usposabljanjem glede etike, samoomejitvenih ravnanj in zaščite lastne integritete, integritete stečajnega postopka kot celote.

Za izvajanje ciljev strategije naj bi po ocenah potrebovali deset milijonov sredstev. Ukrepe pa naj bi izvedli predvsem s sredstvi kohezijskih skladov in s proračunskimi sredstvi države.